500 let staro stanovanje za sodobno življenje | Idealist studio

Stanovanje je bilo prvotno sestavljeno iz treh sob, ki so bile čez leta večkrat prezidane glede na potrebe novih stanovalcev. V času opremljanja stanovanja s sodobnimi komoditetami so nastale nove inštalacijske stene, ki potekajo skozi vsa nadstropja, ter nove konstrukcijske stene, ki jih arhitekti pri prenovi zato niso smeli odstraniti. 

Stanovanje je pred posegom studia Idealist funkcioniralo kot enosobno stanovanje z ločeno kuhinjo, kopalnico in velikim spalno-bivalnim prostorom, predvsem pa je bilo v njem precej neizkoriščenih hodnikov. Z ovrednotenjem potreb novih lastnikov so arhitekti prostor brez večjih posegov spremenili v stanovanje z velikim bivalnim delom ter z ločeno spalnico, manjšo sobo in kuhinjo. 

Arhitekti so čudovit, 500 let star prostor skozi tehten premislek, pogovor z naročniki in ovrednotenje obstoječega stanja spremenili v sodoben dom, kjer se prepletajo zgodovina, stavbe, mesta in osebni spomini stanovalcev. 

Pri tem so arhitekti v obstoječe napeljave posegali minimalno; v obokanem delu so obstoječe inštalacije omogočile izvedbo nove kopalnice, ki naravno svetlobo dobiva skozi manjše okno, ki se odpira na danes zapuščen rov. Ta je nekoč služil za skrivni in hiter pobeg v primeru vojnih napadov, danes pa predstavlja le še servisni dostop. Stranišče stoji na istem mestu, kuhinja pa je umeščena v nekoč neizkoriščen hodnik ob inštalacijski steni. 

Arhitekti so spalnico umestili v temnejši predel stanovanja, saj so svetlejši del prostora želeli nameniti prostorom, kjer stanovalci preživijo večji del dneva – nekaj svetlobe pa v spalnico pronica posredno s hodnika. Manjša soba se z dvema oknoma odpira na teraso in skozi steklena vrata nekaj naravne svetlobe zagotavlja kopalnici.

Bivalni prostor je v nasprotju s spalnimi in servisnimi sobami razkošen, saj se tu odvija večji del življenja. 

Ker so se lastniki odločili, da bodo klasično televizijo zamenjali za projektor, je sedežna garnitura sestavljiva in omogoča različne prostorske kompozicije, orientacije in uporabe. Lebdeč stenski element služi kot dodatna delovna površina, prostor za projekcijsko platno in shranjevalna površina. Nekonvencionalno postavljena zavesa po eni strani izhaja iz nepravilne postavitve oken, ki ne dopušča klasične postavitve zaves ob obeh straneh oken, po drugi strani pa iz dejstva, da gre za objekt, ki ni tipično meščanski. Je namreč majhen in nikoli ni bil namenjen prestižnemu sloju, čigar dom bi krasili bogati, dekorativni tekstili. 

Pohištvo je bilo izdelano po meri z namenom izkoristiti vsak najmanjši shranjevalni kotiček. Odmaknjeno je stran od sten, omare pa segajo samo do višine nosilca – arhitekti so s tem želeli subtilno nakazati nove intervencije in jih ločiti od obstoječega prostora. Volumen shranjevalnih omar sicer izhaja iz maksimizacije svetlobe, ki so jo arhitekti želeli pripeljati globlje v prostor in tako ustvariti občutek odprtosti ob vstopu v stanovanje.

Obokan prehod iz spalnice v kopalnico so arhitekti ponovno odprli in ga opremili z drsnimi vrati, ki v obliki ogledala povzemajo njegovo obliko, kar ustvarja iluzijo globine.

Materialnost je v veliki meri pogojena z majhno količino naravne svetlobe, zato so stene svetle in ometane, arhitekti pa so prav tako želeli ovekovečiti pretekle posege in spremembe, ki so se zgodile v stanovanju. Izpostavljena kamnita stena (ostanek prejšnje prenove) je odeta v bel oplesk, s čimer se postavi v ozadje in tiho priča o spominu in kompleksni zgodovini stavbe, ob tem pa prostor prepušča novemu življenju. Topli bež odtenki v kombinaciji z barvo lesa stanovanju vdahnejo toplino, poudarki v rdečih odtenkih pa prostore brez naravne svetlobe naredijo nekoliko skrivnostne. 

Galerija