Za področje

    Hiša na Teslovi | Mika Cimolini

    Članek je koristil že 1089+ uporabnikom
    V Sloveniji je dvojček še vedno ena izmed bolj priljubljenih oblik bivanja. Takšne stavbe običajno odlikuje odlična lokacija nekje med strogim središčem in zelenimi površinami ter v bližini potrebne infrastrukture, na dosegu roke pa je tudi ves ostali program, denimo vrtec, šola, trgovina, lekarna in tako dalje. Poleg vsega naštetega je ena največjih prednosti dvojčka seveda vrt, ki je še nekoliko večji od tistih za vrstnimi hišami in predstavlja pravi luksuz v središču mesta.

    Ker je večina dvojčkov in vrstnih hiš nastala med letoma 1950 in 1970, se njihovi trenutni uporabniki soočajo z izzivom, kako jih prilagoditi sodobnemu načinu bivanja. Omenjene hiše imajo pogosto neugodne tlorise, saj so predeljene na več manjših sob, ki nasprotujejo sodobnim težnjam po odprtosti in povezanosti bivalnih prostorov. Takšno je bilo tudi stanje v hiši na Teslovi, katere prenove se je lotila arhitektka Mika Cimolini.

    Arhitektka je spoštovala pravila spomeniška varstva in v fasado hiše posegala le minimalno. Večja intervencija je namestitev panoramskega okna na mesto nekdanjega balkona.
    Arhitektka je spoštovala pravila spomeniška varstva in v fasado hiše posegala le minimalno. Večja intervencija je namestitev panoramskega okna na mesto nekdanjega balkona.
    Obravnavana hiša tudi po prenovi ostaja zrcalna slika svoje desne polovice.
    Obravnavana hiša tudi po prenovi ostaja zrcalna slika svoje desne polovice.

    Hiša na Teslovi, zgrajena leta 1959, je bila potrebna temeljite prenove in adaptacije v skladu s potrebami mlade družine z otroki. Arhitektko je gnala želja iz obstoječe zasnove iztisniti kar največ, pa čeprav se je bilo treba za dosego tega cilja spopasti s številnimi ovirami. Poleg odgovora na vprašanje, kako na parceli, veliki le 368 m2, pričarati občutek vile z vrtom, je prenova zahtevala veliko birokracije, saj gre za spomeniško zaščiteno stavbo. Zaradi tega so bili postopki pridobivanja zahtevanih dovoljenj zamudni in kompleksni.

    Hiša na Teslovi - prej

    Hiša na Teslovi - prej
    Hiša na Teslovi pred pričetkom prenove. S fotografije je dobro razvidna višinska razlika med visokim pritličjem in vrtom, ki ju povezuje loža s stopnicami. 

    Projekt sestoji iz prenove obstoječega objekta in gradnje prizidka. Arhitektka je objekt prenovila skladno z zahtevami spomeniškega varstva, kar pomeni, da so se ohranile vse ključne značilnosti fasade hiše, kot sta pozicija okenskih odprtin in enotno ostrešje. Prenovljena leva polovica dvojčka se tako še vedno zrcalno ujema z desno in nadaljuje vizualno podobo celotne ulice. Edina večja sprememba na fasadi je veliko panoramsko okno, ki je nadomestilo nekdanji balkon.

    Tloris pritličja.
    Tloris pritličja. V prizidani paviljon so umeščeni vsi dnevni prostori, v stari objekt pa spalnice otroške sobe in vsi potrebni servisi. 

     

    Prerez hiše
    Že iz prereza je zaznavno, da je prizidek zasnovan paviljonsko kot lahka, komaj opazna adicija. 

    Ključni poseg za izboljšanje kvalitete bivanja v hiši se je pravzaprav zgodil za njo, kjer je Mika Cimolini obstoječemu objektu dodala pritlični paviljonski prizidek. Ta predstavlja novo središče doma, saj je vanj umeščen osrednji bivalni del hiše z dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo. Teren, na katerega se umešča prizidek, je zaradi višinske razlike med ulico in vrtom dvignjen za en meter. Ta na videz nepomembna poteza je bila ključna za vzpostavitev neprekinjene povezave prizidka z vrtom, torej interierja z eksterierjem, ki je bil z objektom prvotno povezan s stopnicami. Šele tako je lahko vrt polno zaživel in zares postal podaljšek notranjega prostora. Hkrati se vzpostavi tudi nivojska razgibanost pritličja, ki zaznamuje prehod iz starega v novi objekt. Tlorisne dimenzije prizidka so narekovali zahtevani odmiki od parcelne meje na eni in čim večje zelene površine na drugi strani parcele, z velikimi panoramskimi okni pa se prizidek odpira na vzhod in zahod. Orientacija je ravno obratna od orientacije preostale hiše, ki se odpira na sever in jug, z dodanim prizidkom pa nova hiša pridobi dodatno prednost – štiristransko orientiranost.

    Paviljon je pravzaprav velika, odprta dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, ki se z velikimi okni povezuje z zunanjo teraso.

    Paviljon je pravzaprav velika, odprta dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, ki se z velikimi okni povezuje z zunanjo teraso.
    Paviljon je pravzaprav velika, odprta dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, ki se z velikimi okni povezuje z zunanjo teraso.

    V obstoječem objektu je arhitektka ohranila prvotno tlorisno zasnovo prostorov, a spremenila njihovo namembnost. Ker je vse dnevne prostore umestila v prej omenjeni prizidek, je hišo v celoti namenila zasebnemu programu spalnic in otroških sob, vanjo pa je umestila tudi vse potrebne servise. Nekdanja dnevna soba v dvignjenem pritličju je postala spalnica za starše s kopalnico in delovno sobo, v nadstropje pa je arhitektka umestila otroški sobi in dodatno kopalnico.

    Teren, na katerega se umešča prizidek, je zaradi višinske razlike med ulico in vrtom dvignjen za en meter. Ta na videz nepomembna poteza je bila ključna za vzpostavitev neprekinjene povezave prizidka z vrtom.

    Teren, na katerega se umešča prizidek, je zaradi višinske razlike med ulico in vrtom dvignjen za en meter. Ta na videz nepomembna poteza je bila ključna za vzpostavitev neprekinjene povezave prizidka z vrtom.
    Teren, na katerega se umešča prizidek, je zaradi višinske razlike med ulico in vrtom dvignjen za en meter. Ta na videz nepomembna poteza je bila ključna za vzpostavitev neprekinjene povezave prizidka z vrtom.

    Objekta v smiselno celoto poenoti predvsem materialnost, ki je preprosta in monokromatska. Vodilni so trije materiali: les, siva keramika in tekstil. Les se pojavlja na talnih površinah bivalnih delov hiše, zaznamuje pa tudi pohištvo in vanj integrirane niše, namenjene sedenju in igri otrok. Te niše razgibajo sobe in ustvarjajo kotičke, ki svojo rabo sugerirajo, ne pa tudi zapovedujejo, tako da jih lahko otroci uporabljajo na različne načine. Vsa pohištvena oprema in vsi prostori stanovanja so zasnovani ob upoštevanju hitro spreminjajočih se potreb mlade družine.

    Arhitektka je majhno okno v spalnici nadomestila s panoramskim. S to majhno gesto je prostoru dvignila kvaliteto.
    Arhitektka je majhno okno v spalnici nadomestila s panoramskim. S to majhno gesto je prostoru dvignila kvaliteto.
    Omare po vsej hiši so na mestih osmišljene z nišami, namenjenimi shranjevanju in posedanju.
    Omare po vsej hiši so na mestih osmišljene z nišami, namenjenimi shranjevanju in posedanju.

    Zunanja ureditev je bila eden najpomembnejših posegov, ki je prenovljeni hiši omogočil, da je resnično zaživela. Cilj je bil ustvariti vrt, primerljiv s tistimi, ki ga imajo stare vile, pa čeprav na precej manjši parceli. To pomeni, da je bilo treba razmisliti, kako na zelo omejenem številu prostih kvadratnih metrov pričarati več različnih ambientov, od zasebne terase do zelenice, dovoza do garaže in širokega dostopa do vhoda. K ohranjanju občutka hiše v zelenju pripomore tudi zelena streha prizidka, ki izboljšuje energetske lastnosti objekta. Prizidek je bil na splošno zasnovan trajnostno in kot nizkoenergetski objekt prejel tudi subvencijo Eko sklada. Dostop do vhodnih vrat in garaže je zasnovan pragmatično, posebnost pa je del vrta, ki se odpira na ulico in za zdaj ni zamejen z ograjo. V tujini to niti ni preveč presenetljivo, pri nas pa je to redkost; načeloma se kot po zapovedi obdamo z zidom ali visoko kovinsko ograjo. Na dvorišču, obrnjenem proti cesti, je poleg dovoza v garažo urejena tudi površina za parkiranje dodatnih avtomobilov.

    Dvorišče zaenkrat še ni ograjeno z ograjo, pred hišo pa so umeščena dodatna parkirna mesta.
    Dvorišče zaenkrat še ni ograjeno z ograjo, pred hišo pa so umeščena dodatna parkirna mesta.
    Nekoliko dvignjen vhod je umeščen v novi prizidek, od koder se nato dostopa do novega (prizidanega) dela hiša ali starega objekta.
    Nekoliko dvignjen vhod je umeščen v novi prizidek, od koder se nato dostopa do novega (prizidanega) dela hiša ali starega objekta.

    Posebnost, ki jo je za konec vredno omeniti in izpostaviti, je za naš prostor nekoliko nekonvencionalno sodelovanje med arhitektko in naročniki. Arhitektka Mika Cimolini je bila v projekt namreč vključena že v fazi iskanja nepremičnine, kar pri nas ni uveljavljena praksa, čeprav ponuja mnogo prednosti. Naročniki so lahko na podlagi arhitektkinega znanja in poznavanja prostorsko-zakonodajnih omejitev predvideli možne probleme, na katere bi sicer naleteli šele po nakupu nepremičnine in začetku projektiranja. Tesno sodelovanje je tako vodilo do racionalnejših odločitev in manj nepričakovanih ovir med prenovo. Kot povzema arhitektka: »Arhitektova naloga je branje urbanega tkiva in njegovih omejitev, s čimer investitorju pomaga uresničiti njegove želje.«

    Osnovni podatki o projektu:

    Projektantka arhitekture in interierja: Mika Cimolini, Hikikomori d.o.o.
    Lokacija: Teslova ulica v Ljubljani
    Velikost parcele: 368 m2
    Bruto tlorisna površina: 255 m2
    Neto tlorisna površina: 195 m2 
    Leto izgradnje: 2020
    1089
    Avtor: MojMojster Magazin - Trendi

    Kako so Vam koristile te informacije?


    DAIBAU MAGAZIN

    V vaš nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    © 2022 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane