Hidroizolacija temeljev hiše

V nadaljevanju:

1. Kje potrebujemo hidroizolacijo?
2. Hidroizolacijski materiali, poliuretan, izotekt,...
3. Hidroizolacija kleti od znotraj
4. Pravilna izvedba hidroizolacije
5. Hidroizolacija ravne strehe
6. Čepasta folija, gumbasta folija
- 6.1 Čemu služi čepasta folija?
- 6.2 Čepasta folja - cena
7. Izotekt V4
- 7.1 Kaj je Izotekt?
- 7.2 Izotekt - cena

1. Kje potrebujemo hidroizolacijo?

Kaj je treba izolirati? Balkone, terase, ravne strehe, stik stavbe s terenom in temeljno ploščo, je potrebno izolirati proti vdoru vode z neprekinjenim slojem poliuretanske ali bitumenske hidroizolacije. Izvedba hidroizolacije je pomembna tudi za sanacijo zaradi zmrzali, posledic padavin kot so toča in sneg in močno segrevanje, ki povzroča raztezanje in krčenje materiala.

2. Hidroizolacijski materiali, poliuretan, izotekt,...

Pri izvedbi hidroizolacije imamo na voljo več elementov. Najpogosteje uporabljena je poliuretanska ali bitumenska hidroizolacija v trakovih, ti se položijo v kontinuiran sloj in zavarijo na robovih. Za zaščito se stiki lahko zavarujejo z dodatnim trakom. Trakovi so lahko tudi samolepilni za lažjo vgradnjo neposredno na konstrukcijo. Prednosti poliuretanske folije so, da je nepropustna zaščita pred vodo. Odporna je proti vsem vremenskim vplivom, torej proti UV žarkom, temperaturnim obremenitvam, mehanskim poškodbam in nudi 100% zaščito pred vdorom vode.

Bitumenski premaz, kot je na primer Fragmat ali Ibitol, je masa za izdelavo hidroizolacije po vročem postopku za izolacijo temeljev, vgradnjo lepilnih bitumenskih trakov s podlivno maso ter lepljenje izolacijskih plošč. Nanese se neposredno na konstrukcijo pred vgradnjo bitumenskega traku.

3. Hidroizolacija kleti od znotraj

Klasični način hidroizolacije, ki se je uporabljal do sedaj je, da se sloji nahajajo znotraj objekta, torej na temeljni plošči. Cokel se najprej zaščiti s stirodurjem, v skladu s SIST EN 13163, evropsko direktivo o gradbenih proizvodih. Stirodur XPS se uporablja za zaščito hidroizolacije in hkrati kot toplotna izolacija.

(1) Temelj in zunanjo stran stene se premaže z ibitolom še pred vgradnjo hidroizolacije. (2) Do višine vleka, torej v področju cokla do višine okrog 30 cm in nad temelji ter nad temeljno ploščo, se uporabi bitumenski varilni trak v skladu z direktivo. (3) Če je objekt izpostavljen vodi pod pritiski, se izvede dvojni ali trojni sloj bitumenskega varilnega traku. Število slojev hidroizolacije je odvisno od globine objekta.

4. Pravilna izvedba hidroizolacije

Naprednejše polaganje hidroizolacije je izolacija plošče na zunanji strani, torej tik ob stiku objekta z zemljo. Pravilna izvedba hidroizolacije poteka na sledeči način:(1) Pod temeljno ploščo se zaradi nevarnosti vdora vode ali nabiranje vode, ki ob zmrzovanju lahko dvigne temelje, najprej vgradi polistirenska hrapava plošča s preklopom debeline od 5 do 8 cm. Ta se položi na utrjeno podlago ali podložni beton. (2) Na stiropor se nalepi samolepilni bitumenski trak, kjer se zvarijo preklopi. (3) Nad sloj hidroizolacije se nato položi stiropor debeline 2 x 10 cm ali 20 cm. (4) Stena se na zunanji strani premaže s ibitolom in sloji bitumenskega traku z varjenimi preklopi, (5) kamor se nato nalepi izolacija iz stiropora. (6) V primeru pritiska vode ali hidrostatičnega tlaka, se instalira tudi čepasta folija.

čepasta folija, promobile.JPG — Čepasta folija za hidroizolacijo temeljev.

5. Hidroizolacija ravne strehe

Zaradi neposrednega vpliva meteorne vode je hidroizolacija ravne strehe izjemnega pomena za njeno trajnost. Na voljo imamo več vrst ravnih streh na betonski ali drugi konstrukciji, ki mora biti v naklonu minimalno 2%, sicer grozi nevarnost zastajanja vode, ki mu ni kos nobena hidroizolacija. Vsem je skupno to, (1) da je potrebno konstrukcijo naprej premazati z ibitolom, (2) ki mu navadno sledi bitumenski trak za izvedbo parne zapore, če ta ni bila izvedena na notranji strani objekta. Glede na zahteve se na streho vgradi od 10 do 25 cm izolacije iz stiroporja (3), ki je kaširan s strešno lepenko (4). Zaključni sloj strehe se izvede v dveh plasteh bitumenskega traku, pri čemer je prvi točkovno privarjen na izolacijo, drugi pa je nad njim popolnoma privarjen.

6. Čepasta folija, gumbasta folija

6.1 Čemu služi čepasta folija?

Čepasta folija ali drugače tudi gumbasta folija je izdelana iz polietilena visoke gostote. Je za vodo neprepustna in odporna na pritisk. Čepki ustvarijo dvojno plast in čepasto folijo držijo na distanci od površine, ki jo želimo zaščititi. Čepasta folja se uporablja za hidroizolacije temeljev in opornih zidov, fasade ob stiku z zemljino in pri visokih gredah.

6.2 Čepasta folja - cena

Koliko stane čepasta folija? Cena čepaste folije je odvisna od tega ali kupujete kot fizična ali pravna oseba, prav tako pa na ceno čepaste folje vpliva tudi količina. Cena čepaste folije je 1,2 do 1,5 EUR/m2.

7. Izotekt V4

7.1 Kaj je Izotekt?

Izotekt ali Iztoekt V4 je komercialno ime za bitumensko hidroizolacijo podjetja Fragmat, večkrat pa ta termin uporabimo tudi za splošno poimenovanje bitumenske izolacije. Iztoekt je izdelan iz steklene mreže, ki je obložena z bitumensko maso. Večinoma se uporablja za izolacijo stavb, ki jo lahko izvedemo v eni ali več plasteh. Polaganje izotekta poteka podobno kot polaganje bitumna - tudi Izotekt varimo in prekrivamo s preklopi.

7.2 Izotekt - cena

Koliko stane izotekt? Cena izotekta debeline 3,6 mm je 4 - 5 EUR/m2, brez stroška vgradnje. Če ga kupujete kot fizična oseba, računajte na 22% davek.

Hidroizolacija ravne strehe z izotekt izolacijo.

Nasvet strokovnjaka iz podjetja HIZOL plus d.o.o.

Kakšen je postopek rezanja zidov, na kaj je potrebno paziti?

Vsi omenjeni ukrepi so smiselni pred izvedbo toplotne izolacije fasade. V tem sklopu lahko ločimo tri vrste objektov:

1. Objekti, ki nimajo nobene hidroizolacije – tovrstne objekte je potrebno na višini temelja prerezati in v njih vstaviti hidroizolacijski trak. Trak je lahko peskan PVC ali ojačan bitumen. Nato se v zid vbrizga injekcijska masa, s katero se zapolni nekdanja reža.

2. Objekti iz okoli leta 1950 in starejši: tovrstni objekti imajo pod zidovi običajno izolacijo – kaširan impregniran papir z bitumnom, ki drži, dokler je na miru! V primeru, da se dela kompletna sanacija hiše je smiselno, da se naknadno popravi tudi ta del izolacije.

3. Novejši objekti: novejši objekti imajo pod zidovi bitumensko izolacijo, klasična napaka pa se pojavi, ko se zunanji teren zasuje višje od izolacije temeljev, torej da se ne naredi obodni zid s temeljno izolacijo.
g. Šime, HIZOL plus d.o.o.