1. Kaj prinaša gradbeni zakon 2018?
1.1 Poenostavjen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja
Novost novega gradbenega zakona 2018 je enostaven oz. skrajšan postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, za katerega je potrebna manj obsežna dokumentacija. Največja razlika je, da investitorju k dokumentaciji ni več treba priložiti projektov za izvedbo, pač pa zadostuje le delna, močno okrnjena PZI dokumentacija in le osnovni načrti, iz katerih so razvidni gabariti objekta in konstrukcijski materiali. Naloga investitorja je, da za zagotovitev opisanega postopka predloži vso potrebno dokumentacijo, dokazila in mnenja.
Če investitor v prvih petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje, bo gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.
1.2 Gradbeni zakon 2018 in presoja/soglasja vpliva objekta na okolje
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje in postopek presoje vplivov na okolje se združita. Tako se v enem postopku presojajo pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.
1.3 Poenostavljena pridobitev uporabnega dovoljenja
Gradnja objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, se zaključi z uporabnim dovoljenjem. Uporabno dovoljenje se lahko nadomesti z izjavo projektanta, vodje gradnje in izvajalca, kjer navedene osebe jamčijo za izpolnitev vseh predpisanih zahtev objekta. Navedeno ne velja v primeru, ko gre za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje.
2. Novi gradbeni zakon 2018: kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno?
Novi gradbeni zakon opredeljuje tudi primere, ko gradbenega dovoljenja za gradnjo ali prenovo objekta ni treba pridobiti. Gradbeno dovoljenje ni zahtevano za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objekta in po novem tudi za rušitev oz. odstranitev objekta.
3. Prijava začetka gradnje
Gradbeni zakon na novo uvaja prijavo pričetka gradnje in ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Vendar pozor! Možnost začetka gradnje na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ni več mogoča, prav tako ni več mogoče graditi zgolj na podlagi delne projektne dokumentacije za izvedbo (PZI). Tako se izvajanje gradnje brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja smatra kot prekršek tako za investitorja kot za izvajalca.
4. Gradbeni zakon 2018 je povečal gradbeni nadzor
4.1 Gradbeni zakon je uvedel poostren gradbeni nadzor
Prej omenjena prijava začetka gradnje služi za izboljšanje nadzora nad gradnjami, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Na gradbiščih se je tako okrepila vloga gradbene inšpekcije - že med začetkom gradnje in seveda v času gradnje objekta. Za nadzor nad gradnjo je odgovoren pooblaščeni gradbeni inženir, za arhitekturni nadzor (ki zakonsko sicer ni zahtevan, je pa priporočljiv) pa arhitekt-projektant. Naloga gradbenega nadzornika je spremljanje gradnje na gradbišču, nadzorovanje skladnosti z dokumentacijo in izvajanje ostalih bistvenih zahtev.
4.2 Kdo je pristojen za nadzor objektov, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja?
Za gradnje, kjer gradbeno dovoljenje ni zahtevano, so skladno z gradbenim zakonom 2018 pristojne občine. Če občine ne bodo imele vzpostavljene občinske inšpekcije ali skupne občinske uprave, so za nadzor odgovorni gradbeni inšpektorji.
5. Gradnja v lastni režiji
Glede gradnje v lastni režiji novi zakon nima posebej opredeljenih določb, da je ta dovoljena. Odločitev je prepuščena investitorju, ki kot udeleženec pri graditvi objektov vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. Potrebna sta le imenovanje gradbenega gradbenega nadzornika s primerno strokovno izobrazbo in pisna pogodba z njim.
6. Legalizacija nedovoljenih gradenj
Novost novega gradbenega zakona se kaže tudi v možnosti legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za neskladne objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona, bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
Če gre za nelegalen objekt ali če objekt presega dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, bo mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za njegovo legalizacijo. Za vse nelegalne objekte, zgrajene pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, kar pa pomeni, da ga lastniku ni treba porušiti.
vir: Uradni list RS, https://www.uradni-list.si/