Novi gradbeni zakon

1. KAJ PRINAŠA NOVI GRADBENI ZAKON?

Enostavni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja

Novost novega gradbenega zakona je enostaven oz. skrajšan postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, za katerega bo potrebna manj obsežna dokumentacija. Naloga investitorja je, da za zagotovitev opisanega postopka predloži vso potrebno dokumentacijo, dokazila in mnenja. V primeru, da investitor v prvih petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne bo vložil popolne prijave začetka gradnje, bo gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.

Postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje in postopek presoje vplivov na okolje se združita. Tako se v enem postopku presojajo pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja.

Gradnja objekta, za katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, se zaključi z uporabnim dovoljenjem. Uporabno dovoljenje se lahko nadomesti z izjavo projektanta, vodje gradnje in izvajalca, kjer navedene osebe jamčijo za izpolnitev vseh predpisanih zahtev objekta. Navedeno ne velja v primeru, ko gre za zahtevni objekt in objekt z vplivi na okolje.

V katerem primeru se gradbeno dovoljenje ne potrebuje?

Gradbeno dovoljenje ni potrebno pridobiti za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objekta in po novem tudi za rušitev oz. odstranitev objekta.

Prijava začetka gradnje!

Gradbeni zakon na novo uvaja prijavo pričetka gradnje in ostale pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Vendar pozor! Možnost začetka gradnje na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja ni več mogoča, prav tako ni več mogoče graditi zgolj na podlagi delne projektne dokumentacije za izvedbo (PZI). Tako se izvajanje gradnje brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja smatra kot prekršek tako za investitorja kot za izvajalca.

Povečan gradbeni nadzor!

Prej omenjena prijava začetka gradnje bo služila za izboljšanje nadzora nad gradnjami, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Na gradbiščih se bo okrepila vloga gradbene inšpekcije, in sicer že med začetkom gradnje ter seveda v času gradnje objekta. Za nadzor nad gradnjo je odgovoren pooblaščeni arhitekt ali inženir, katerega naloga je spremljanje gradnje na gradbišču, nadzorovanje skladnosti z dokumentacijo in izvajanje ostalih bistvenih zahtev.

Za gradnje brez potrebnega gradbenega dovoljenja, bodo za nadzor pristojne občine. V primeru, da občine ne bodo imele vzpostavljene občinske inšpekcije ali skupne občinske uprave, bodo za nadzor odgovorni gradbeni inšpektorji.

Gradnja v lastni režiji?

Glede gradnje v lastni režiji novi zakon nima posebej opredeljenih določb, da je le-ta dovoljena, slednje pa izhaja iz definicije investitorja, ki je udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. Potrebna sta le imenovanje gradbenega nadzornika in pisna pogodba z njim.

Legalizacija nedovoljenih gradenj

Novost novega gradbenega zakona se kaže tudi v možnosti legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj. Za neskladne objekte, kateri so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih bodo ugotovili dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona, bo mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.

V primeru, da pa gre za nelegalen objekt ali če le-ta presega dopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja, bo mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za njegovo legalizacijo. Za vse nelegalne objekte, zgrajene pred letom 1998, bo mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, kar pa pomeni, da ga lastniku ni potrebno porušiti.

vir: Uradni list RS, https://www.uradni-list.si/