1. Geodezija in geodeti - kaj morate vedeti?

Geodeti opravljajo terenske meritve stanja v prostoru na podlagi katerih se pripravljajo geodetski načrti in elaborati. Zaradi tega so geodeti nepogrešljivi v gradbeništvu, agronomiji, gozdarstvu, rudarstvu in na številnih drugih področjih. Geodetski načrti so podlaga za projektante, s pomočjo katerih se projektirajo objekti, naselja, ceste, železnice in drugi objekti. Za določitev točk v prostoru si geodeti pomagajo z optičnimi instrumenti, trasirkami, metri, v novejšem času pa tudi z GPSom in LIDAR tehnologijo, ki omogoča izdelavo 3d prostorskih modelov.

Geodetske storitve zajemajo širok spekter dejavnosti, kot so: geodetski posnetek, vpis v zemljiški kataster, ureditev meje, označitev meje, parcelacija, komasacija parcele, zakoličba hiše, izravnava meje, evidentiranje zemljišča pod objektom, vpis v kataster stavb, določitev etažne lastnine, vpis v kataster komunalnih naprav, slikanje z dronom itd. Geodetske storitve so regulirane v Zakonu o geodetskih dejavnostih in v Zakonu o evidentiranju nepremičnin.

1.1 Geodetska služba

Geodetske službe vzpostavljajo, vodijo in vzdržujejo geodetske podatke, ki nastajajo preko geodetskih posnetkov po celi Sloveniji. Podatki zajemajo evidenco nepremičnin, državne meje, prostorske enote, hišne številke ter kartografske in topografske podatke.

1.2 Geodetska uprava Republike Slovenije

Geodetska uprava Republike Slovenije pripravlja predpise s področja geodetske dejavnosti, pripravlja usmeritve za izvajanje nalog, zbira, vzdržuje in vodi geodetske podatkovne baze, skrbi za izobraževanje delavcev, vodi nekatere upravne postopke, izdaja dovoljenja za geodetske storitve in vodi imenik vseh geodetov v Sloveniji.

1.3 Geodetski inštitut Republike Slovenije

Geodetski inštitut Republike Slovenije izvaja naloge državne geodetske službe. Na nivoju posamezne občine te naloge izvajajo podjetja s koncesijo, ki skrbijo za kataster komunalnih naprav in topografske načrte.

1.4 Geodetska podjetja

Za izvajanje geodetskih storitev mora geodetsko podjetje posedovati posebno dovoljenje, biti vpisano v imenik geodetskih podjetij, imeti zavarovalno pogodbo in zaposlovati vsaj enega geodeta, ki je vpisan v imenik in je opravil strokovni izpit. Za izvajanje dejavnosti mora podjetje posedovati tudi ustrezno tehnično opremo in vozila. Geodetsko podjetje za vsako storitev imenuje odgovornega geodeta.

2. Kako izbrati geodeta?

Dober geodet mora imeti ustrezno izobrazbo, geodetske instrumente, vozila in poznavanje prostorske zakonodaje. Na portalu Mojmojster smo za vas zbrali preverjene geodete. Ogledate si lahko njihove storitve, lokacijo, fotografije del in mnenja prejšnjih strank. Če potrebujete geodetske storitve lahko le z nekaj kliki objavite povpraševanje. Zainteresirna geodetska podjetja vam bodo poslala ponudbe, ki jih lahko med seboj primerjate in izberete najboljšega izvajalca.

3. Geodetske storitve

Geodetske storitve zajemajo širok spekter dejavnosti.

3.1 Geodetski posnetek oz. geodetski načrt

Geodetski načrt natančno prikazuje stanje na določenem območju: hiše, ceste, prometne znake, daljnovode, jaške itd. Na podlagi načrta se odčitajo podatki o terenu (reliefu), objektih, zemljiščih, vodah, daljinskih objektih, rastlinah itd. Geodetski načrt je kombinacija podatkov iz uradnih evidenc in podatkov iz geodetskega posnetka oz. geodetske izmere na terenu. Običajno merilo načrta je 1:1000 za posamezne stavbe in 1:5000 za večje inženirske objekte. K načrtu je priložen tudi geodetski certifikat, ki določa skladnost načrta s prostorsko zakonodajo. Na podlagi geodetskega načrta se pripravi nadaljna projektna dokumentacija za graditev objekta.

3.2 Ureditev meje

Kadar je meja vašega zemljišča nejasna oz. ni natančno določena, se obrnite na geodeta za ureditev meje. Za ureditev meje lahko zaprosi lastnik parcele, državni organ ali lokalna skupnost. Po pridobitvi podatkov, se opravi izmera na terenu, čemur sledi mejna obravnava s prisotnostjo vseh lastnikov zemljišč, med katerimi meja poteka. Če lastniki soglašajo z urejeno mejo, se ta vnese v elaborat o ureditvi meje, v primeru nestrinjanja pa se v elaborat vriše vse predlagane različice meje. Najprej se situacijo poskuša razrešiti na ustni obravnavi na geodetski upravi. Kot zadnja možnost pa je predvidena sodna ureditev meje.

3.3 Označitev meje

Zakoličba meje v naravi je na centimeter natančna določitev meje na podlagi geodetskih podatkov iz zemljiškega katastra. Zakoličbo se izvede na podlagi strinjanja vseh lastnikov mejnih parcel. Po označitvi meje geodet izdela tehnično poročilo za vse lastnike in geodetsko upravo.

3.4 Komasacija parcele

S časom se zgodi, da se zaradi dedovanja in sprememb v prostoru, zemljišča tako razdrobijo, da niso uporabna. Komasacija je proces, pri katerem geodet zemljišča najprej združi ter jih ponovno razdeli v smiselne kose, pri čemer vsak solastnik dobi enak delež v velikosti in vrednosti, kot pred pričetkom procesa. Izdela se tudi elaborat komasacije, pogodba o komasaciji, izjave vseh lastnikov in vnos novih parcel v kataster.

3.5 Parcelacija

Parcelacija je postopek spremembe meje, ki zajema združevanje ali deljenje parcel. Pred pričetkom postopka morajo biti urejene meje s sosednjimi parcelami. Nove meje in parcele se zabeležijo v zemljiškem katastru.

3.6 Zakoličba objekta

Pred pričetkom gradnje objekta, je njegove zunanje gabarite potrebno natančno določiti tudi v naravi, s čimer se zagotovi skladnost z gradbenim dovoljenjem in načrti. Geodet o zakoličbi obvesti pristojno upravno enoto. Zakoličba hiše se izvede najprej na grobo, s čimer se določijo dimenzije gradbene jame, čemur sledi še ena natančna zakoličba v gradbeni jami. Količke je potrebno zavarovati pred premiki in poškodbami. Zakoliči se tudi občutljivo infrastrukturo v bližini gradbenih del.

3.7 Izravnava meje

Lastnika sosednjih parcel se lahko sporazumno dogovorita o izravnavi meje med parcelama, kar omogoča lažje koriščenje obeh zemljišč. Pri izravnavi meje se površina manjše izmed parcel ne sme spremeniti za več kot 500 m2.

3.8 Evidentiranje zemljišča pod objektom

Pri vpisu stavbe v kataster oz. evidentiranje stavbe, je potrebno vpisati tudi del zemljišča, ki se nahaja neposredno pod objektom. Geodetsko podjetje napravi posnetek stanja in elaborat evidentiranja stavbe. Evidentiranje parcele pod objektom lahko naroči lastnik zemljišča, investitor, imetnik stavbne pravice ali uporabnik večstanovanjske stavbe.

3.9 Vpis v kataster stavb

Brez vpisa stavbe v kataster objektov ni mogoča prodaja, oddajanje, hipoteka nepremičnine ali prijava stalnega prebivališča. Vpis v kataster je obvezen v 30 dneh po končanju gradnje in je tudi pogoj za pridobitev hišne številke. Za vpis objekta v kataster potrebujete geodetski posnetek, uporabno dovoljenje na podlagi katerega geodet izdela elaborat za vpis stavbe v kataster in določitev zemljišča pod stavbo. Za vpis stavbe v kataster lahko zaprosi investitor, lastnik parcele, lastnik objekta, imetnik stavbne pravice ali upravnik.

3.10 Etažna lastnina

V večstanovanjskih objektih oz. objektih z več lastniki se lahko izvede določitev etažne lastnine. Na ta način se natančno določi lastništvo, pravice in obveznosti posameznikov nad določenimi deli objekta, kar se zapiše v kataster stavb in zemljiško knjigo. Najprej geodet napravi geodetski posnetek, na podlagi katerega se izdela etažni načrt in ustrezni elaborati. Posamezni deli stavbe tako dobijo svoje identifikacijske številke, čemur sledi sporazum med solastniki o ustanovitvi etažne lastnine. Sporazum je potrebno overiti pri notarju, ki ga vloži v zemljiško knjigo.

3.11 VPis v kataster komunalnih naprav

Podatki o infrastrukturi so zbrani v Zbirnem katastru omrežja in objektov javne infrastrukture. Ta vsebuje podatke o javnih cestah, fekalnih vodih, telekomunikacijah, električnih napeljavah, vodovodu in drugih napeljavah. Podatke o javnih napeljavah izdelajo geodetki z meritvami na terenu.

3.12 Slikanje z dronom

Ena izmed najnovejših geodetskih storitev je slikanje z dronom. S slikami iz zraka se lažje pridobi podatke o težko dostopnih območjih na podlagi meritev pa je mogoče izdelati tudi računalniški 3d model, ki služi kot podlaga za načrtovanje.