1. Zidarska dela

Zidarska dela vključujejo gradnjo s polaganjem posameznih enot (opeka, betonski zidak, kamen itd.). Običajno so položene na cementno malto, ki jih med seboj veže in tako ustvari enotnostrukturo. Zidarska dela lahko zagotovijo lepe stene in tla po ekonomičnih cenah. Zidarska dela so praviloma precej fizično intenzivna. Zaradi narave cementa, betona, opeke ali kamna je gradnja ponavadi trpežna in pogosto zahteva malo vzdrževanja.

1.1. Zgodovina

Kamen, opeka, malta in beton so materiali s katerimi delajo zidarji. Najosnovnejši in najbolj prvinski od teh materialov je kamen, ki ga je mogoče polagati na tla kot pot ali pa iz njega ustvarjati stene z ali brez uporabe zidarske malte. Tudi opeka v zgodovini gradbeništva ne zaostaja daleč za kamnom. Ljudje smo kmalu spoznali, da je glino in pesek mogoče mešati in ju oblikovati v posamezne enote/kvadre, ki jih lahko zlagamo. Nekje na tej časovni premici smo ugotovili tudi, da vezivo kot je malta pospešuje in olajša gradnjo. Prva veziva so bila preprosto blato, nato apno in pesek. Osnovna sestavina sodobne malte pa je portlandski cement, ki je tudi aktivna sestavina betona.

1.2 Zidarska dela zahtevajo trdno podlago - temeljenje

Vsem zidarskim materialom je skupno dvoje, da so težki in trdni ter zato podvrženi razpokanju. Če se površina, na kateri je postavljena zidana konstrukcija, lahko premakne, bodo zidaki sčasoma počili. Vsi zidovi morajo biti zgrajeni na stabilnih tleh, bodisi na trdnih stabilnih tleh ali na komprimiranem nasipu.V večini primerov morajo biti temelji tudi pod globino zmrzali. Ko zemlja zmrzne, se voda v njej razširi, ko se spremeni v led, in to lahko ustvari dovolj moči, da zgradbo dvigne ali, da se razpoči togi zidani material.

1.2.1 Pasovni temelji, temeljne plošče

Na stabilnih tleh so zidane konstrukcije zgrajene na pasovnih temeljih ali temeljnih ploščah. V večini primerov so to armirano betonske konstrukcije, čeprav lahko delujejo tudi ležišča iz strnjenega gramoza ali drobljenega kamna. Temelji, ki so vedno širši od grajenih sten, razporedijo težo zidu na večjo površino, tako da preprečijo neenakomerno posedanje in razpokanje zidu. Širina pasovnega temelja je odvisna od teže, ki jo podpira in nosilnosti tal. Večina pasovnih temeljev je približno pol toliko globoka kot široka, kar zagotavlja dovolj globine, da podlaga deluje kot nosilec pri podpori teže.

1.2.2 Podlaga temeljev

Betonske plošče, kot tudi kamnite ali opečne steze, morajo biti podprte tudi na trdnih tleh, vendar namesto betonske podlage slonijo na drobljenem kamnu. Tako kot temelji tudi drobljeni kamen porazdeli težo, recimo avtomobila na tla. Pesek zagotavlja tudi drenažo in bolj ali manj enakomerno površino za nošenje zgornje konstrukcije. Omogoča tudi, da se beton, kamen ali opeka nad njim premikajo prečno. Vsa konstrukcija se širi in krči s temperaturnimi spremembami in če se je ovirana pri premikanju, bo počila.

1.3 Kaj sploh je beton?

Beton, ki se uporablja za temelje, je mešanica gramoza, peska in portlandskega cementa. Portlandski cement je kombinacija gline in apnenca, žgana pri zelo visoki temperaturi in nato zmleta v fin prah. Voda se mešanici doda na licu mesta. Portlandski cement in voda se mešata in držita skupaj pesek in gramoz. Hkrati voda kemično reagira s portlandskim cementom in celotna mešanica se začne strjevati. Mešanici je potrebno je dodati le minimalno količino vode - odvečna voda oslabi končni beton. Sušenje betona traja približno 28 dni, da se popolnoma strdi, čeprav običajno postane pohoden v 12 do 24 urah. Glede na namen betona so v mešanico lahko vključeni tudi dodatki. Vlakna zmanjšujejo možnosti za razpoke. Mehčala omogočajo dodajanje manj vode, hkrati pa še vedno tvorijo beton, ki je uporaben. Določena sredstva upočasnijo postopek strjevanja, kar je lahko koristno v vročem vremenu, ko se beton lahko prehitro strdi in popoka. Nasprotno pa pospeševalniki pospešujejo strjevanje betona, kar je koristno v hladnem vremenu, ko se beton počasi suši. Pri večjih projektih se beton naroča beton v betonarni in ga dostavijo v tovornjakih - t.i. hruškah. Popolnoma naložen tovornjak z mešanico vsebuje približno 10 kubikov mokrega betona oz. približno 20 ton materiala. Dela, ki zahtevajo manj kot en kubični meter betona, se običajno opravljajo z ročnim mešanjem betonskih mešanic, ki jih kupimo v vrečah.

1.4 Kaj je malta?

Malta je mešanica portlandskega cementa in peska in se uporablja za zidanje sten iz betonskih zidakov, opeke in kamna. Tradicionalna malta vključuje tudi apno, zaradi česar je malta lepljivejša. Malte, ki so se uporabljale pred koncem 19. stoletja, so bile sestavljene samo iz apna in peska. Današnje malte uporabljajo aditive, ki niso apno, za doseganje dobrih uporabnih lastnosti in se prodajajo v več formulacijah, namenjenih za polaganje opeke, betonskih zidakov ali kamna.

1.5 Različne vrste zidarskih materialov

V kolikor je konstrukcija sestavljena iz gradnikov in malte, se lahko šteje kot zidarsko delo. Malta ima pomembno vlogo pri zidanih konstrukcijah in deluje kot lepilo oz vezivo, ki drži vse skupaj. Malta je na voljo v številnih različicah, z različnimi stopnjami trdnosti.

1.5.1 Opeka

Opeka je danes najbolj priljubljen zidarski material. Znano je, da je opeka trpežna in lepega videza, da traja več generacij in je vedno v modi. Opeke so tudi v najrazličnejših različicah, od bolj tradicionalnih pa vse do sodobnih tekstur in barv. Opeko lahko polagamo na različne načine in v različnih vzorcih. Opeka je običajno narejena iz gline, peska, vode in včasih apna ali pepela. Različne vrste opek lahko vsebujejo različne sestavine, ki jih zmešamo in nato stisnemo v kalup. Ko so opeke lepo oblikovane, jih postavimo v zelo vročo peč in pečemo v trdne enote.

1.5.2 Kamen

Za izdelavo kamnitih zidov je mogoče uporabiti dve vrsti kamnov, bodisi obdelan ali neobdelan. Obdelan kamen je bolj enakomernih velikosti in ima različne teksture. Neobdelan ali grobi kamen zagotavlja bolj rustikalen videz in vključuje postavitev stene brez vzorca. Neobdelan kamen daje bolj pristen ali naraven videz, ki je morda bolj neurejen, vendar dejansko ponuja čudovit rezultat.

1.5.3 Betonski bloki

Betonski zidaki so položeni podobno kot opeka, pri čemer je en zidak pritisnjen na drugega v razporejeni obliki. Ker so betonski bloki precej večji od opeke, traja veliko manj časa, da jih položimo. Zaradi tega in tudi drugih lastnosti so betonski zidarski elementi zelo priljubljeni gradbeni materiali. Ponavadi so cenovno ugodnejši in so tudi požarno odporni. Betonski zidaki so različnih velikosti, oblik in tudi posebnih oblik, zaradi česar so zelo vsestranski gradbeni material. Večji objekti kot so šole, tovarne in stanovanjske zgradbe so pogosto izdelani iz betonskih zidakov.

2. Izberite kakovostnega izvajalca zidarskih del!

2.1 Ali lahko sami opravimo zidarska dela?

Večina zidarskih del je delo za strokovnjake. Za večje projekte, poleg znanja in izkušenj, ki smo jih izpilili z leti, potrebujemo tudi težke stroje ter specializirana orodja.Zidarstvo velja za eno bolj dostopnih veščin, zato ga želijo preizkusiti mnogi samograditelji. Vendar naloga ni lahka, še posebej, če se lotite zidanja nosilnih sten. Najlažja pot do odličnih rezultatov je poiskati dobrega zidarja. To je tudi najbolj stroškovno učinkovita možnost, saj bo izdelava hitra in zmanjšala pa se bo tudi možnost napak. Kljub vsemu pa obstajajo številna zidarska opravila, ki jih, z malo spretnosti, lahko opravimo tudi sami. Na primer izdelava/tlakovanje vrtne poti je lahko tak Naredi Sam projekt. Ali pa številna zidarska popravila, ki jih lahko priročen človek z nekaj orodja in ustreznimi izdelki dobro opravi sam. Na primer popravilo poškodovanega ometa, krpanje betona ali preplastitev obrabljene betonske plošče ali pločnika. Montažni betonski bloki odpirajo nekaj možnosti pri izdelavi ognjišč ali teras itd.

3. Zidarska dela - vrste

Termin zidarska dela se uporablja zelo na široko in ni vedno popolnoma razumljiv. Zidana konstrukcija vključuje vse, kar je narejeno s spajanjem različnih materialov s pomočjo malte. Malta je cementna zmes, ki, ko se posuši, deluje kot vezivo zgradb in konstrukcij iz opeke, betona, kamna, marmorja in drugih materialov. Zidarski materiali so lahko umetni ali naravni. Tu pojasnjujemo različne vrste zidarskih del in podajamo odgovore o vsakem od njih.

3.1 Zidarstvo kot oblaganje površin ali zidarstvo kot gradbeništvo

Oblaganje sten in tal ima običajno estetski namen v nasprotju z gradnjo zidov ali drugih trdnih in nosilnih konstrukcij. Tovrstna dela vključujejo oblaganje in lepljenje materialov na zunanjo stran nosilnih sten ali zidov ter tal. Nosilni zid pa lahko zdrži in se bori z zunanjimi elementi; je samostoječ in ni pritrjen na nič drugega.

3.2 Različne vrste zidarskih del

Medtem, ko še vedno obstajajo strokovnjaki, ki so usposobljeni za opravljanje vseh vrst zidarskih del, pa na splošno postaja poklic vse bolj specializiran. Obsežen seznam zidarskih del nam pokaže, da vsaka posamezna vrsta del zahteva strokovno znanje in ter veliko izkušenj. Nekaj zidarskih del naštevamo tu:

Polaganje opeke in drugih gradnikov
Izgradnja in popravila dimnikov
Obnova in popravila opečnih zidov
Polaganje kamna z malto ali suho zlaganje
Vlivanje temeljev, temeljnih plošč, stebrov, etažnih plošč...
Popravila cementa
Cementni premazi
Izdelava opažev
Izdelava hidroizolacij
Gradnja kamnitih ali opečnih zidov, podpornih sten, stebrov, dekorativnih ali funkcionalnih struktur.
Vgradnja stenskih oblog iz kamna ali umetnega kamna
Rezanje betona
Namestitev / obnova okrasnih apnenčastih ali naravnih kamnitih pedimentov in arhitekturnih detajlov
Izdelava kamnitih ali betonskih poti, teras, zunanjih žarov, kamin in stopnic
Tlakovanje dvorišč
Vlivanje betonskih stopnic
Izdelava betonskih, kamnitih ali asfaltnih dovozov
Obnova stavbne dediščine, ki vključuje ponovno ustvarjanje izvirnih materialov in modelov, vključno z barvnimi maltami

4. Zidarska dela - Kako zgraditi opečni zid

4.1 Količina opeke

Seveda, če se želite lotiti zidarskega projekta, je smiselno najprej se lotiti manjšega projekta pri katerem boste zvadili osnovne veščine. Preizkusiti se v zidanju vrtne stene je odličen začetek. Preden začnete svoj projekt, morate ugotoviti koliko opek potrebujete. Standardna velikost opek je 215 mm x 102,5 mm x 65 mm. Za natančen izračun morate upoštevati tudi 10 mm sloj malte. Torej, za pravilen izračun upoštevajte naslednje mere: 225 mm x 102,5 mm x 75 mm.
Nato boste želeli prišteti še nekaj dodatne opeke za odpadek (kalo), približno 5%.

4.2 Kaj boste potrebovali?

Opečna gladilka
Stara opažna plošča
Merilni trak
Vodna vaga
Vrvice
Lopata
Macola
Okrepitev (bolster)
Trda krtača

4.3 11 korakov do izgradnje opečne stene

Korak 1: Začnite opečno steno na vogalih

Najprej položite opeki na oba konca stene, kjer se bodo začeli stebri. To je treba storiti po pripravi temeljev, če so potrebni. Z vrvico med obema zunanjima opekama na višini opeke naredite ravno vodilo.

Korak 2: Zmešajte malto

Na staro opažno (osb) ploščo nasujemo pet lopat peska in eno cementa. Z lopato premešajte do enakomerne barve. Oblikujte vdolbino, vanjo vlijte vodo in premešajte. Ponovite dokler tekstura ni gladka in kremasta ter ne preveč tekoča.

Korak 3: položite prvi sloj malte

Vzdolž vrvice nato natresite 1-2 cm malte . Začenši na enem koncu, položite prvo opeko in jo rahlo tapnite, da se uleže v posteljico. Konec naslednje opeke namažite z malto in jo naslonite na prvo. Kot vodilo za ravno linijo uporabite vrvico.

Korak 4: zgradite opečne stebre

Na točko, kjer želite, da se začnejo vaši stebri, postavite opeko ob strani na konec stene. Ko gradite zid, mora biti vsak zaporedni steber opeke položen v nasprotni smeri.

Korak 5: rezanje opeke

Pri gradnji stebrov boste na določenih delih morali položiti le pol opeke. Če želite opeko razpoloviti jo postavite na bok, položite dleto na mesto razcepa in trdno udarite s kladivom/macolo. Opeka bi se morala razpoloviti že po prvem udarcu.

Korak 6: Stebri naj bodo vedno korak naprej

Na stebrih vedno zidajte vsaj eno vrstico višje od ostale stene. Pri tem premaknite vrvico navzgor in jo vstavite v malto na stebrih. Za nosilce mora biti konec vsake opeke nad sredino spodnjega.

Korak 7: Prepričajte se, da so fuge debeline 10 mm

Vodoravne in navpične fuge malte naj bodo debele 10 mm. Pri običajnih opekah mora biti od vrha zgornje opeke do vrha spodnje 75 mm.

Korak 8: zaključek stebrov

Ko končate na vrhu stebrov, lahko pa ustvarite privlačen zaključek z nižjimi stroški tako, da opeke vstavite v malto bočno.

Korak 9: Zaključek stene

Za zanimiv zaključek stene opeke obrnite navpično po dolžini in položite po celotni dolžini stene. Uporabite drugo, višjo vrvico, da ohranite enakomerno linijo.

Korak 10: Kako dokončati fuge?

Za dokončanje fug uporabite zaobljeno orodje ali žličko s katero postrgate odvečno malto ter ustvarite lep zaključek fuge. Začnite z vodoravnimi fugami nato navpičnimi - na ta način je lažje odstraniti odvečno malto.

Korak 11: Očistite opeko
Na koncu steno nežno očistite in očistite morebitno malto, ki je padla na tla, preden se le-ta posuši. Cement lahko s pomočjo vode operete s tal, vendar pazite, da pri tem ne umažete nove stene!