1. Kaj moramo vedeti predno se odločimo za fasado?

Fasada objekt ščiti pred okoljskimi vplivi in obenem zagotavlja estetski izgled stavbe.

1.1 Najpomembnejše informacije, ki jih morate pridobiti predno se lotimo izdelave oziroma obnove fasade:

- Pridobite strokovne informacije o najprimernejši vrsti izolacije za vaš objekt. 

- Pozanimajte se o ceni izdelave različnih vrst fasad na kvadratni meter.

- Odločite se kakšen naj bo zaključni sloj vaše fasade. Posvetujte z arhitektom ali strokovnjaki za barve.

- Pozanimajte se ali lahko pridobite subvencijo za fasado

- Za izvedbo fasade načrtujte v mesecih, ko so zunanje razmere (temperatura zraka, padavine, osončenje) za to optimalni.

1.2 Subvencija eko sklada za fasado

Če želite pridobiti subvencijo je pogoj ta, da vgradite fasadni sistem z vsaj 18 cm toplotne izolacije. Subvencijo pa lahko pridobite tudi, če je vaš objekt že opremljen s toplotno izolacijo, ki jo dopolnite z dodatno toplotno izolacijo. 

Eko sklad subvencionira do 20 % priznanih stroškov naložbe (a ne več kot 12 eur na m2). V kolikor pa vaš objekt stoji na enem izmed območij s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka, pa lahko pridobite subvencijo tudi do višine 50% stroškov naložbe. Socialno šibki občani lahko pridobijo finančno spodbudo v višini do 100% priznanih stroškov naložbe. 

Eko sklad pa ne priznava vseh stroškov naložbe. Med stroške, ki jih priznava eko sklad spadajo: nakup in vgradnjo fasadnega sistema, stroški gradbenega odra, odstranitev in izravnava obstoječega ometa, vgradnja hidroizolacije na predelu podzidka, demontaža starih okenskih polic, obdelava špalet in nakup ter vgradnja novih okenskih polic.

Subvencije ni možno pridobiti za posamezna stanovanja  oz. nadstropja v večstanovanjskih hišah. Izdelava fasade je subvencionirana samo za objekte zgrajene pred letom 2003. Nelegalni objekti, ki so bili zgrajeni pred letom 2003 morajo biti legalizirani pred oddajo vloge.  

Vlogo je potrebno oddati na Eko sklad pred začetkom izvedbe del. Od dokončnosti vloge je potrebno naložbo izpeljati v roku 9 mesecev. Obenem je možno koristiti tudi kredit Eko sklada.

Upravičenec do subvencije je lahko tako fizična oseba(lastnik stavbe, etažni lastnik, imetnik stavbne pravice na nepremičnini ali pa najemnik z pisnim soglasjem lastnika) 

Eko sklad nudi brezplačno svetovanje in pravno pomoč pri pripravi vloge za subvencijo.

2. Izvajalci fasad

Izdelave fasade se človek loti enkrat do dvakrat v življenju. Mnogi izvajalci zlorabljajo to dejstvo in neizkušenost strank ter jih zavajajo tako glede izvedbe (ki ni kakovostna) kot tudi s samim odnosom do stranke (se ne držijo rokov, slabo komunicirajo s stranko...) Po zaključku del in poplačilu pogosto prekinejo komunikacijo s stranko, da ne bi prihajalo do reklamacij zaradi naknadno ugotovljenih napak. Izbira zanesljivega izvajalca fasade hiš je torej zelo pomembna. Najbolje je, da popis želenih del pošljete več gradbenim podjetjem. Po prejemu njihovih ponudb naredite ožji izbor in izbrane izvajalce prosite za posredovanje svojih referenc in kontaktov svojih strank. Izvajalca izberite izključno na podlagi referenc. Izvajalci na portalu Mojmojster so preverjeni in preizkušeni. O njih pričajo ocene in mnenja uporabnikov, ki so dostopne na njihovih profilih. Ko izberete izvajalca z njim podpišite pogodbo. 

3. Vrste fasad

3.1 Najpogostejše vrste fasadnih sistemov

3.1.1 Kontaktne fasade

V Sloveniji se najpogosteje odločamo za t.i. kontaktne fasade. Le-te so lahko tankoslojne ali debeloslojne. Kontaktna fasada pomeni fasadni sistem, ki se nanaša direktno na nosilno steno v več slojih.  Zaključni sloj kontaktne fasade je vedno omet, ki je lahko nanešen na zid ali pa na toplotno izolacijo (ometane neizolirane ali ometane izolirane fasade hiš).

3.1.2 Obložene fasade

Kadar nosilna stena in zaključni sloj delujeta kot ločena sistema (vmes je podkonstrukcija) govorimo o obloženi fasadi. V kolikor je med nosilno steno in zaključno oblogo zrak govorimo o prezračevani fasadi, kadar pa vmes ni zraka pa o neprezračevani fasadi.

Prezračevana fasada

Plasti, ki sestavljajo prezračevano fasado so: nosilni zid, samonosne izolacijske plošče (vodoodporne, toplotne in zvočne),  minimalno 4 cm prezračevalne plasti ter zunanja obloga. prezračevalni pas služi izsuševanju vlage kot posledice kondenzacije vodne pare, ki prehaja skozi konstrukcijo. V poletnih temperaturah pa prezračevalni kanal pripomore k manjšem pregrevanju stavbe.

Ne-prezračevana fasada

Plasti, ki sestavljajo ne-prezračevano fasado so: nosilni zid, izolacija ter zunanja obloga. Ker je zunanja obloga (fasadna opeka, lesena obloga, aluminijasta obloga...) tik ob izolaciji je pomembno, da  izberemo oblogo, ki je hkrati vodoodbojna in paropropustna, da vlaga, ki kondenzira ne zastaja v izolacijskem sloju.

3.2 Fasadne obloge - najpogostejše vrste

3.2.1 Ometana fasada

Ometane fasade delimo na ne-izolirane (t.i. klasična fasada) in izolirane.

Klasično fasado  najpogosteje srečamo na starih, spomeniško zaščitenih zgradbah. Le te potrebujejo mehansko odporno fasado, brez toplotne izolacije. Zunanje stene teh objektov niso hidroizolirane. Namestitev toplotne izolacije bi stene ne-predušno zaprla in s tem bi bilo onemogočeno odvajanje kapilarne vlage. Klasični omet je sestavljajo tri plasti: obrizg, grobi omet ter fini omet, ki ga prebelimo z apneno barvo ali pa silikatno barvo (pomembno je, da barva diha!). Vezivo ometov je obvezno apneno, ki omogoča, da se zunanje stene sušijo tudi navzven.

Ometana izolirana fasada  je večslojni fasadni sistem pri katerem ima toplotna izolacija poleg naloge toplotne zaščite tudi nalogo, da nosi zaključni sloj (lepilno malto in zaključni omet). Običajno se uporablja plošče iz ekspandiranega polistirena - stiroporja ali mineralno-volnene lamele. Obstajajo tankoslojne in deloslojne izvedbe fasadnih sistemov.

Izolacijske plošče tankoslojne fasade so prilepljene in pritrjene na nosilni zid, čez njih je nanešen tankoslojni omet v debelini 3-6 mm v katerega je vtisnjena steklena armaturna mrežica. Sledi tankoslojni dekorativni omet debeline do 2 mm. .Tankoslojno kontaktno fasado se izdeluje tako pri novogradnjah in kot tudi pri sanacijah obstoječih objektov zidanih iz različnih gradbenih materijalov.

Kontaktna debeloslojna fasada je primerna predvsem za novogradnje. Izolacijske plošče se pritrdi na nosilni zid z dodatnimi sidri, ki imajo držala za jekleno pocinkano mrežico, ki jo napnemo preko sider. Čez mrežico se najprej nanese osnovni omet iz cementa. Ko se le ta posuši pa še zaključni omet.

3.2.2 Lesena fasada

Les je ekološko gradivo, ki je, zaradi naravnih danosti del našega podeželskega okolja od nekdaj. Kot fasadno gradivo ima številne odlike:  toplotno izolativnost, trpežnost, žlahtnost, toplina ter dobre ekološkost. Pri nas so na voljo različne vrste lesa primernega za oblaganje fasad. Najbolj razširjene so smreka, bor, macesen in hrast. Fasada iz lesa omogoča unikatne rešitve saj je možno izbirati vrsto obloge(masivni les, plošče iz predelanega lesa), profil, način pritrditve (prekrivanje, stik pero-utor,zračne fuge med letvami...) in različne površinske obdelave. Les se lepo kombinira tudi z drugimi gradivi (kamen, steklo, omet...) Da bi preprečili nastanek gljiv in plesni morajo biti vse lesene fasade prezračevane.

3.2.3 Steklena fasada

Steklene fasade hiš so značilne predvsem za poslovne objekte, vedno bolj pa se uveljavljajo tudi pri stanovanjskih gradnjah. Preko velikih steklenih površin se v zimskem času prostori naravno ogrevajo, slaba plat pa je ta, da se predvsem poleti prostori na ta način lahko tudi pregrevajo. Preko stekla v prostor prehaja obilica dnevne svetlobe zato je potreba po umetni osvetlitvi zmanjšana. Kakovostna steklena fasada se dinamično prilagaja svetlobnim in vremenskim razmeram, uravnava izgube toplote, omogoča prezračevanje...Pomembno je, da fasada omogoča kontrolo osončenja in zaščito pred pregrevanjem. Optimum se dosega s primerno izbiro stekla, senčil in prezračevalnih loput. Steklena fasada ima lahko enojno plast stekla ali pa dvojno z vmesnim zračnim pasom.

3.2.4 Kamnita  fasada

Masivni kamen kot gradnik se v naših krajih pojavlja od nekdaj, v začetku 20. stoletja pa se prične pojavljati tudi v obliki tankega elementa na zunanjem fasadnem ovoju. Vgrajevanje tankih kamnitih plošč lahko poteka na dva načina. Prvi, ki je že zastarel je, da se kamen s cementnim vezivom pritrjuje na nosilni zid. Pri drugem, danes uveljavljenem načinu pa se  kamen pritrjuje na način prezračevane fasade. Med kamnom in nosilno konstrukcijo je podkonstrukcija in zračni pas zaradi česar stena lahko diha, deformacije nosilne konstrukcije pa se ne prenašajo na fasado. Med kamnitimi fasadnimi ploščami(običajne debeline 3 cm) so dilatacijske reže, ki omogočajo, da se plošče lahko raztezajo ob temperaturnih spremembah in premikajo ob dihanju nosilne podkonstrukcije.

3.2.5 Fasada iz vlaknocementnih plošč

Plošče sestavljajo sintetična vlakna in cementno vezivo prebarvane pa so z različnimi barvnimi toni. Plošče različnih dimenzij so lahko ravne ali valovite. Struktura površine je lahko vidna ali pokrita. Pritrjuje se jih na kovinsko ali leseno podkonstrukcijo na stik ali na način vidnih fug. Imajo številne prednosti : negorljivost, dolga življenjska doba, enostavno vzdrževanje. 

3.2.6 Fasada obložena s ploščami iz umetnih mas

Najpogosteje so iz akrilnega stekla, polikarbonata, polivinilklorida, polistirena in nenasičene poliesterske smole. So transparentna in jih je možno obarvati v številne barve. Imajo majhno težo in s tem razbremenijo konstrukcijo. Enostavno se jih vgrajuje oz. pritrjuje na podkonstrukcijo, ponujajo pa tudi številne oblikovalske možnosti saj so na voljo so v različnih oblikah kot so plošče, trakovi in lamele.

3.2.7 Alu fasada

Alu fasade so izvedene iz aluminijastih sendvič fasadnih plošč, ki so sestavljene iz več plasti umetnih mas ter aluminija. Prevlečene so z večslojnimi zaščitnimi filmi, ki ščitijo fasado pred zunanjimi vplivi kot so UV žarki, kisli dež, industrijsko onesnaževanje in razne alkalne substance. Prednosti alu fasade so:izredna moč glede na težo plošče, velika trdnost in enostavna obdelava, odpornost na zunanje vplive, enostavno vzdrževanje ter vsestranskost. Pritrjujejo se na kovinsko podkonstrukcijo. Plošče je možno kombinirati tudi z drugimi tipi fasadnih oblog in so dobavljive v različnih barvah.

3.2.8 Opečna in keramična fasada

Fasade iz keramične opeke so zelo odporne na okoljske vplive ter enostavne za vzdrževanje. Pritrjujejo se lahko vidno ali nevidno. Pri nas niso zelo pogoste. Uporabljajo se predvsem na območjih z veliko padavinami in milimi zimami (npr. v VB, na Japonskem)

4. Postopek izvedbe kontaktne fasade

Za kvaliteten rezultat, pravilno delovanje in lep končni izgled je zelo pomembno, da je fasada izdelana strokovno. Pri tem je pomembno upoštevati sledeče:

4.1 Vremenski pogoji

Eden od pomembnih pogojev za kakovostno izvedbo fasade je, da dela ne ne potekajo, ko temperatura zraka pade pod  5 stopinj celzija. Tudi ponoči temperatura ne sme biti nižja. Odsvetuje se tudi izvedba neposredno na soncu, ob padavinah in močnemu vetru.

4.2 Ustrezna podlaga

Podlaga, ki je primerna za lepljenje fasadnega sistema naj bo čim bolj gladka. Na 4 metre dolžine ima lahko največ 1 cm odstopanja (neravnine). Podlaga ob nanašanju lepila tudi ne sme biti vlažna. Pri novogradnjah je priporočljivo, da se je betonska podlaga sušila vsaj 1 mesec pred začetkom izdelave fasade. V nasprotnem lahko na fasadi pride do razpok ter neenakomernega obarvanja.

4.3 Nanašanje lepila

Da bi preprečili slabšo izolativnost in kroženje zraka pri oblaganju opečnatih ali betonskih sten se lepilo se nanaša na robove izolacijskih plošč. nanos lepila naj bo širok 5 cm in ne debelejši od 2 cm. Kadar se izolacija lepi na gladko podlago pa se lepilo nanese v debelini do 1 cm po vsej površini izolacijske plošče. Plošče je treba nemudoma namestiti na steno, da preprečimo, da bi se lepilo prehitro posušilo in imelo slab oprijem. 

4.4 Polaganje izolacijskih plošč

Zelo pomembno je, da so stiki med položenimi izolacijskimi ploščami čim bolj tesni. V primeru, da nastanejo fuge med ploščami, jih je potrebno zapolniti ekspandiranim polistirenom.

4.5 Vgradnja oken, okenskih polic in drugih dodatkov

Stavbno pohištvo in povezani elementi morajo biti vgrajeni strokovno in po vseh predpisih, da ne ustvarjajo toplotnih mostov.

4.6 Balkoni

Največkrat se toplotni mostovi pojavljajo ravno pri izdelavi fasade pri balkonih, ki jih uporabniki ne izolirajo. S tem je stavba dovzetnejša za nabiranje kondenza zračne vlage v predelih kjer se odvaja toplota. Lahko se začne nabirati tudi plesen.