1. Kaj moramo vedeti o parketu?

Izbira talnih oblog naj bo vedno dobro premišljena saj so tla najbolj izpostavljen in obremenjen del bivališča. Parket je od vseh talnih oblog edina, ki jo lahko kakovostno obnovimo, celo do te mere, da izgleda kot nova.

Parketi se med seboj razlikujejo po lastnostih, ki so v veliki meri odvisne od vrste lesa iz katere so izdelani.

Trdota – Bolj obremenjeni dnevni prostori zahtevajo parket iz trših vrst lesa. Višja kot je vrednost v številkah, bolj trd je les in bolj je odporen proti poškodbam ter manj podvržen obrabi.  

Barva – Barva je zelo raznolika, celo znotraj ene vrste lesa. Svetujemo, da barvo vedno izbirate na velikem vzorcu parketa. Poleg tega, še posebej v prvi mesecih po vgradnji, prihaja do spreminjanja barve (les oksidira). Dobavitelji vam zato ne morejo garantirati, da bo barva dobavljenega parketa identična vzorcu. 

Kakovostni razredi –  Proizvajalci parketa v skladu z internimi ali splošnimi  standardi uvrščajo parket v različne razrede (A,B,C,D,I,II,III, standard, rustik, extra...) Te ocene parketa se nanašajo izključno na izgled parketa (grče, teksture, barva...) in niso povezane s kakovostjo izdelave parketa.

Stabilnost – Relativna zračna vlaga v prostoru in v gradbeni konstrukciji vpliva na les, ki se prilagaja tako, da se razteza in krči. Nekatere vrste lesa so bolj, druge pa manj stabilne. Ob prisotnosti vlage se najbolj deformirata bukev in javor zato nista priporočljiva za uporabo v ekstremnih pogojih in za talno gretje. Večslojni, gotovi parketi so najbolj primerni za talno gretje, ker so stabilni.

Toplotna upornost – Čim nižji je faktor toplotne upornosti, tem bolj je parket primeren za vgradnjo na talno ogrevanje. Svetujemo, da izberete parket iz razreda gotovih parketov. Še posebej primerni so tanjši, dvoslojni gotovi parketi. Vgradnja parketov na električno talno gretje ni priporočljiva.

Površinska zaščita – Parketi so lakirani ali oljeni. Olje, da lesu bolj naraven videz, lak pa je lahko v sijajni ali mat različici.  Lak je bolj enostaven za tekoče vzdrževanje, ko pa se obrabi, je potrebno talno površino v celoti prebrusiti in lakirati. Tekoče vzdrževanje oljenega parketa je malo bolj zahtevno. Potrebno je uporabljati posebna čistila za oljen parket, poleg tega pa je potrebno redno obnavljanje olja (odvisno od obrabe, na nekaj let). Poškodbe je mogoče odpraviti lokalno z brušenjem in oljenjem mesta poškodbe. Generalna obnova oljenega parketa ni potrebna.  

2. Kako izbrati parketarja in za kaj mora poskrbeti pred polaganjem?

Polaganje parketa je zahtevno delo, ki zahteva strokovnost in izkušnje zato priporočamo, da si poiščete kakovostnega izvajalca z dobrimi referencami. Najbolje je, če kontakt poiščete preko prijateljev in znancev, ki so imeli pozitivne izkušnje s parketarstvom. Kontakt kakovostnih parketarjev vam lahko posreduje arhitekt ali pa salon v katerem ste kupili parket. Oboji imajo veliko izkušenj in vam bodo priporočili zgolj tiste izvajalce s katerimi imajo dobre izkušnje. Tretja možnost pa je, da oddate povpraševanje na spletnem portalu Mojmojster, kjer vam priskrbimo več ponudb preizkušenih izvajalcev. Ko se boste z izvajalcem pogovarjali o podrobnostih vgradnje vašega novega poda se prepričajte, da vaše izbrano parketarstvo poskrbi za naslednje korake.

2.1  Pregledi in meritve

Vsaj kakšen mesec dni pred začetkom polaganja parketa je potrebno na lokaciji opraviti vse potrebne preglede in meritve. Potrebno je natančno izmeriti kvadrature prostorov, opraviti pregled stanja podlage ( ravnost in nivo podlage, kompaktnost, trdnost, čistost, morebitne razpoke in drugo), meritev vlažnosti podlage ter preveriti klimatske razmere. Točne izmere so predpogoj za naročanje ustrezne količine parketa, zaključnih letev ter morebitnih drugih elementov. Dobavni roki so mesec dni in več. Med ogledom se preveri tudi ali je višina estrihov ustrezna in kakšni bodo stiki nove talne obloge z obstoječimi tlaki. V kolikor je v objektu vgrajeno talno ogrevanje, je potrebno pravočasno izvesti predpisan protokol talnega ogrevanja. Priporočljivo je, da so gradbena dela, predno se začne polagati parket, večinoma zaključena. Po tem, ko je parket vgrajen, se od gradbeno obrtniških del opravi zgolj še vgradnja podbojev vrat, montaža zaključnih letev ter izvedba zadnjega sloja beljenja. 

2.2 Priprava podlage

Predpogoj za kvalitetno položen parket je ustrezno pripravljena podlaga. 

Čistost

Prvi korak je čiščenje tal s katerih je potrebno odstraniti vse nečistoče drugih izvajalcev (ostanke ometov mavca, barv, voskov, olj...) Le te lahko povzročijo, da se parket ne bo dobro zlepil s podlago.

Trdnost 

V kolikor so izvajalci pravilno položili estrih ne bo prihajalo, do težav z mehansko odpornostjo, stabilnostjo in vezavo. V kolikor trdnost estriha ni dovoljšna, ga je potrebno utrditi s predpremazom. 

Ravnost 

Podlaga za polaganje parketa mora biti brez valovitosti, prevelikih izboklin, razpok, ne pregladka in ne preveč hrapava. V kolikor podlaga odstopa od norme ali kadar obnavljamo stare tlake, jo lahko z samorazlivno izravnalno maso izravnamo. Pomembna je izbira pravilne izravnalne mase( glede na predvideno mehansko obremenitev ter glede na to kolikšna je debelina potrebne izravnave. 

Suh estrih

Pred polaganjem parketa moramo zagotoviti, da je estrih suh. V nasprotnem primeru bo vlaga ostala ujeta pod parketom, le-ta pa bo zaradi vpliva vlage začel odstopati, se dvigovati in razslojevati.  

Temperatura in vlaga v prostoru

Pred polaganjem parketa je potrebno zagotoviti optimalne klimatske  pogoje v prostoru, da bi s tem preprečili delovanje lesa (krčenje, raztezanje, zvijanje). Temperatura v prostoru naj bo med 16 in 20 stopinj, relativna zračna vlažnost pa med 45 in 65%.  

Talno ogrevanje

Po tem, ko smo izvedli protokol talnega ogrevanja, je potrebno talno gretje nekaj dni pred polaganjem izključiti ali bistveno znižati temperaturo. Po končanem polaganju ga nato znova vključimo in zelo polagoma (po 3-5 stopinj na dan) zvišujemo temperaturo do končne temperature. 

3. Vrste parketa

3.1  Gotovi parket

Je tovarniško izdelan parket, ki je pripravljen za takojšnjo vgradnjo in uporabo. Zaradi številnih tovarniško nanešenih slojev laka ali olja je tovrstni parket zelo odporen na obrabo. Sestavljen je iz dveh ali treh plasti lesa, pri čemer je zgornja iz izbrane vrste lesa in je običajno debeline 3-4 mm (lahko tudi več). Spodnja plast oziroma dve plasti pa sta iz lesa iglavcev ali pa iz vezane plošče. Spodnja plast je zarezana na več mestih, kar omogoča fleksibilnost parketne deske na toplotne spremembe. Gotovi parket je najbolj toplotno stabilen od vseh vrst parketov in je zato primeren za polaganje na talno gretje. Je odporen na udarce, enostaven za vzdrževanje in ima obstojno barvo.

3.2 Klasični masivni parket

Klasični masivni parket je lahko izdelan iz lesa različnih drevesnih vrst. Življenjska doba pravilno položenega in obdelanega masivnega parketa je zelo dolga, tudi stoletja. Polaga se z lepljenjem ali žebljanjem na podlago (odvisno od vrste podlage , ki je lahko lesena (v starejših stavbah) ali iz estriha). Deske klasičnega parketa so izdelane iz masivnega lesa debeline 2-3 cm. Zaradi debeline, je možno klasični parket večkrat brusiti in obnavljati. Je tudi dober toplotni izolator, hoja po njem pa je mehka in udobna. 

3.3 Lamelni parket

Zaradi dosegljive cene je danes kant parket vse bolj popularen. Izdeluje se ga iz masivnih lamel manjših dimenzij.  Lamele so običajno z mrežico povezane v kvadrat velikosti 15 x 15 cm.Običajno je lamelni parket izdelan iz hrastovega, bukovega ali jesenovega lesa, lahko pa tudi iz eksotičnih vrst lesa kot sta denimo teak in wenge. Industrijski parket velja za trden, vzdržljiv in atraktiven parket.

3.4 Kmečki pod

Kmečki pod je gotovi ali masivni parket večjih dimenzij. Deske so dolge od 60 cm do 240 cm, široke pa 11-20 cm. Debelina kmečkega poda je običajno od 14 do 22 mm. Največkrat se za izdelavo kmečkega poda uporablja hrast ali jesen.

3.5 Ladijski pod

Ladijski pod je masivna talna obloga oz. gotovi parket večjih dimenzij. Deske so dolge od enega pa do 5 metrov, široke pa od 9-30 cm. Debelina ladijskega poda je od 12-20 mm. Velikost lesenih desk pride do izraza v večjih prostorih. Masivni ladijski pod je največkrat izdelan iz smreke, jelke, macesna ali bora. Pogosto se ga vgrajuje v brunarice ali mansarde. Z imenom ladijski pod danes označujemo tudi gotovi parket večjih dimenzij. 

4. Postopek polaganja parketa

Obstajajo različni načini polaganja parketa in različne smeri polaganja parketa. 

4.1 Smer in način polaganja parketa

Kadar polagamo parket na ladijski način, polagamo deske vzporedno z najdaljšo steno v prostoru.  Kadar je prostor v obliki kvadrata se ravnamo po izvoru svetlobe (okno, steklena stena...). Parket polagamo pravokotno na svetlobo. Pomembna pa je tudi predvidena notranja arhitektura in oprema prostora (poti, prehodi, postavitev pohištva...) ter estetski izgled prostora. Predno začnemo polagati parket, določimo kje bo začetek in zaključek polaganja ter določimo katera stena bo tista na katero bomo parket ravnali. V kolikor polagamo parket z vzorci, kot je denimo intarzijski parket, parket na ribjo kost itd. pa so potrebne še dodatne priprave. 

4.2  Predpremaz in lepilo za parket

Glede na izbrano vrsto parketa moramo izbrati ustrezno lepilo. V kolikor lepimo daljše deske na tla s talnim ogrevanjem, večinoma uporabimo dvokomponentno poliuretansko lepilo. Za druge vrste parketov se uporabljajo tudi lepila na osnovi silanov. Pred nanosom lepila se na estrih najprej nanese predpremaz, da bi lepilo bolje prijelo obenem pa s tem tudi razprašimo estrih ter delno zapremo vlago. Predpremaz mora ustrezati izbranemu lepilu. 

4.3  Lepljenje gotovega parketa

Pri polaganju gotovega parketa (že oljenega ali lakiranega), s posebno lopatico nanašamo lepilo na podlago (estrih ali suhi estrih). Na lepilo nato polagamo parketne deske.  Pri tem vedno pazimo, da ob steni pustimo fugo v širini 1 cm, ki dopušča delovanje lesa.Fugo bomo kasneje prekrili z zaključnimi letvami. Zelo pomembno je, da z lepilom ne, pokapljamo površine parketne deske gotovega parketa. Ko zaključimo dela se vsaj 24 ur ne sme hoditi po položenem parketu. Še okvirno teden dni po koncu polaganja  je potrebno parket uporabljati previdno in se izogibati mehanskemu obremenjevanju ter mokrim madežem. V tem času se v prostoru ne sme izvajati nobenih del. 

4.4  Polaganje plavajočega gotovega parketa

Za plavajoči način polaganja je potrebno izbrati parket, ki ima klik ali lok spoj, ki držita deske skupaj brez lepljenja. Pod parket je potrebno, za več udobja in mehkejšo ter tišjo hojo, položiti ustrezno podlago (filc, pluta, folija). Plavajoče se polaga novi parket tudi čez stare talne obloge (kamen, keramika, stari parket). 

4.5  Lepljenje klasičnega (masivnega) parketa

Potem, ko smo na lepilo položili masivni parket, ga pustimo mirovati nekaj dni (odvisno od vrste lepila in potrebnih nadaljnjih obdelav. Parket, ki je bil brušen in glajen v tovarni se lahko po polaganju še rahlo obrusi nato pa olji oziroma lakira. Pri tem je potrebno biti še posebej pozoren na klimatske pogoje v prostoru. Ladijski pod in ostali surovi masivni parketi potrebujejo bolj kompleksno nadaljnjo obdelavo po polaganju, kot opisujemo v nadaljevanju.

4.6 Brušenje

Po tem, ko je položeni parket dovolj dolgo miroval, ga je najprej potrebno brusiti. Brušenje prepustimo strokovnjakom, ki imajo profesionalne stroje in strokovno znanje, saj je od pravilno izravnanega in glajenjega parketa odvisen končni izgled talne obloge. Nekakovostno brušenega parketa z napakami z oljem ali lakom ne bo možno popraviti. Pred začetkom brušenja je potrebno skrbno očistiti parket in preveriti, če se je dobro zlepil s podlago. V prvem koraku se opravi brušenje z grobim brusnim papirjem  (zrnatost 36-40). Brusimo pod kotom 30 stopinj glede na potek lesnih vlaken. Ko prebrusimo vso površino v eni smeri, celotno površino brusimo še drugič in sicer križno pod kotom 60 stopinj. Na koncu na enak način, z ustreznimi stroji, prebrusimo še vogale, robove in manj dostopne površine. Drugi korak je brušenje na enak način kot prej, tokrat s papirjem zrnatosti 60-80 in z manjšim pritiskom na podlago. Sledi kitanje parketa ter končno izglajevanje oziroma fino brušenje. V tem koraku parket prebrusimo s papirjem zrnatosti 100(trši les) ali 120 (mehkejši les) in ga s tem zgladimo do konca.  Predno parket lakiramo ali oljimo ga je potrebno dobro posesati in očistiti z antistatično krpo. 

4.7 Lakiranje

Obrušen in očiščen parket najprej premažemo s temeljnim lakom nato pa z zaključnim lakom. Predno nanesemo končni lak moramo celotno površino parketa pobrusiti z brusnim papirjem zrnatosti 120. Pri nanosih laka upoštevamo navodila proizvajalca. Potrebno je paziti, da ne nanesemo predebele plasti laka saj bomo ustvarili vidne napake kot so prekrivanje, gubanje in togost. Danes so na voljo številne različice laka, ki so odporni obenem pa okolju in zdravju prijazni. Lak izberemo glede na želeni končni izgled in glede na potrebe prostora.

4.8 Oljenje

Na predhodno brušen in očiščen parket nanesemo olje v enakomernem sloju. To lahko storimo s strojem, valjčkom, čopičem ali mehko krpo pri tem pa upoštevamo proizvajalčeva navodila. Ko se olje posuši in utrdi lahko, po potrebi, površino nežno brusimo nato pa nanesemo še en sloj olja. Surov les obvezno zahteva dva sloja nanosa olja.