1. Energetska izkaznica stavbe – splošne informacije 

1.1 Energetska izkaznica je listina o energetski učinkovitosti 

Energetska izkaznica je uradna listina, na kateri najdemo podatke o energetski učinkovitosti stavbe in priporočila za povečanje učinkovitosti. V EU porabimo tako v poslovnih kot stanovanjskih objektih kar 40% skupne končne porabe energije, skoraj takšen pa je tudi delež emisij CO2. Dejstvo je, da se prav v gradbeniškem in nepremičninskem sektorju skriva velik neizkoriščen potencial za prihranke energije in posledično tudi denarja, boljša ureditev in nadzor tega področja pa lahko veliko prispeva tudi k strategiji prehoda v brezogljično družbo. Evropska unija je začela ta sektor podrobneje urejati leta 2002 z direktivo 2002/91/ES. Ta ureja energetsko učinkovitost stavb, poleg energije za ogrevanje prostorov pa zajema tudi hlajenje prostorov, gretje vode, umetno prezračevanje prostorov in razsvetljavo v stavbah. 

1.2 Zakaj je energetska izkaznica pomembna? 

Energetska izkaznica je pomembna vsaj iz dveh razlogov. Najprej seveda za zagotavljanje in uresničevanja zmanjševanja onesnaževanja okolja, ki je v eri globalnega segrevanja toliko pomembnejše, nato pa je sila uporabna tudi za informiranje potrošnikov. Energetska izkaznica nam namreč pove, kako učinkovita oz. potratna je neka stavba ali preprosteje povedano, koliko denarja bomo morali odšteti vsako zimo zaradi toplotnih izgub stavbe in koliko vsako poletje zaradi pretiranega pregrevanja. Ob zanimanju za nakup nepremičnine je tak podatek nujen, saj bo energetsko neučinkovita ali slabo učinkovita stavba zahtevala ali temeljito prenovo ali pa zelo visoke stroške, kar vpliva na ceno nakupa. Zato toplo priporočamo, da pred morebitnim nakupom (pa tudi najemom) stavbe vedno preverite, kakšna je energijska učinkovitost stavbe – ta podatek pa nam pove prav energetska izkaznica. 

1.3 Povečanje energijske učinkovitosti stavbe 

Pomembno je poudariti, da energetska izkaznica ne vsebuje le podatkov o konkretni energijski učinkovitosti stavbe, torej o energijskem razredu stavbe, pač pa vsebuje tudi priporočene ukrepe, s katerimi bi se energijsko učinkovitost dalo povečati. Gre za nadgradnjo nalepk o energijski učinkovitosti na električnih aparatih, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu, saj nam poda tudi pomembne informacije o možnih ukrepih za izboljšavo, česar na teh nalepkah ni. Dodatna prednost, ki jo s svojimi priporočili prinaša energetska izkaznica, je ta, da priporočila niso popolnoma splošna, pač pa izdelana na podlagi analize in ogleda stavbe, na katero se energetska izkaznica nanaša. Priporočila se prav tako orientirajo po podobnih primerih, ki jih črpajo iz svoje baze podatkov. 

1.4 Kdo določa mejne vrednosti? 

Države članice Evropske unije so zadolžene zato, da same določijo minimalne zahteve, ki naj veljajo na področju energetske učinkovitosti v njihovi državi tako za novogradnje kot obstoječe  objekte, ki se ali pa se bodo obnavljali. To je tudi edino smiselno, saj v različnih državah veljajo različni podnebni pogoji, ki vplivajo na rabo energije skozi leto. Dovoljene vrednosti oz. minimalne zahteve v Sloveniji določa pravilnik PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah) iz leta 2010, ki ga lahko najdemo tudi na spletu.  (Ur. l. RS št. 52/2010) 

1.5 Koliko časa velja energetska izkaznica? 

Energetska izkaznica ima veljavnost deset let, razen če se na objektu zgodijo bistvene spremembe, ki vplivajo na rabo energije. To bi lahko bila vgradnja večjih oken ali prizidek. 

1.6 Izdaja energetske izkaznice 

Energetske izkaznice lahko teoretično izdaja kdor koli, ki je uspešno opravil temu namenjen tečaj. Uspešno opravljeno usposabljanje, ki vključuje tudi končni preizkus znanja, vodi do pridobitve licence neodvisnega strokovnjaka. Tečaje izvajajo različne organizacije v skladu s predpisanimi zakoni Republike Slovenije, ki urejajo učinkovito rabo energije. 

2. Kdaj je potrebna energetska izkaznica? 

2.1 Primeri, ko je energetska izkaznica nujna 

Energetska izkaznica kljub številnim prednostim, ki jih prinaša, nikakor ni obvezna za vse tipe objektov. Nujna je v naslednjih primerih: 

-  Če želimo nepremičnino (stanovanje ali hišo) prodati ali oddati v najem, daljši od enega leta 
-  Vsi novozgrajeni javnih objekti, v javnih objektih nad 500 m pa mora biti energetska izkaznica prav tako obešena na dobro vidnem mestu 
-  Vsi novozgrajeni zasebni objekti, kjer je energetska izkaznica del dokumentacije projekta izvedenih del (PID). 

Pozor! Če ste lastnik stanovanja, grajenega pred letom 1980, ste energetsko izkaznico morali pridobiti najkasneje do leta 2015, če pa ste lastnik stanovanja, zgrajenega po tej letnici, jo morate pridobiti najkasneje do leta 2030. Priporočamo, da energetske izkaznice naročite za ves blok, saj je cena tako veliko ugodnejša – ne naročajte jih za posamezna stanovanja. Ko prvi lastnik naroči izdelavo energetske izkaznice, ta postane obvezna za celotni blok, strošek za njeno izdelavo pa se smatra kot del stroška upravljanja, ki bremeni vse etažne lastnike glede na solastniške deleže. 

2.2 Izjeme, ko izkaznice ne potrebujemo 

Med izjeme spada relativno malo stavb, saj so zakoni zaradi prehoda v brezogljično družbo in pospešenega globalnega segrevanja vse strožji. Med izjeme spadajo:

 
- Stavbe za obredne in verske namene in nevzdrževane 
- Zapuščene in dotrajane stavbe, ki jih lastnik želi prodati. V tem primeru morajo biti stavbe neprimerne za uporabo ali bivanje, zanje pa izračun podatkov, potrebnih za izdelavo energetske izkaznice enostavno ni mogoč. Nemogoče je izdelati energetsko izkaznico za dotrajano, zapuščeno hišo, ki ima razbite šipe in deloma porušen zid, saj že vnaprej vemo, da ne bo dosegala nobenih energetskih standardov, v če se je ne prenovi. Ker pa si lastnik prenove ne želi ali pa si je ne more privoščiti, hišo pa bi vseeno želel prodati, spada ta primer med naštete izjeme. 
- Energetske izkaznice prav tako ne potrebujejo lastniki stavb, ki svoje stavbe ne prodajajo in jih prav tako ne oddajajo v najem. 

3. Podatki energetske izkaznice   

3.1 Računska energetska izkaznica 

Računska energetska izkaznica je tista, ki se izda na podlagi IZRAČUNANIH kazalnikov rabe energije v neki stavbi. Računska energetska izkaznica stavbo uvršča v enega izmed 9 razredov energetske učinkovitosti. Razvršča jih na podlagi letne potrebne toplote, ki jo stavba potrebuje za ogrevanje na enoto svoje uporabne površine. Ta energetska izkaznica se izda za objekte, ki še niso zgrajeni, pač pa so še v fazi projektiranja. Razredi so: 
 
razred A1 od 0 do vključno 10 kWh/m2a
razred A2 nad 10 do vključno 15 kWh/m2a 
razred B1 nad 15 do vključno 25 kWh/m2a 
razred B2 nad 25 do vključno 35 kWh/m2a 
razred C nad 35 do vključno 60 kWh/m2a 
razred D od 60 do vključno 105 kWh/m2a 
razred E od 105 do vključno 150 kWh/m2a 
razred F od 150 do vključno 210 kWh/m2a 
razred G od 210 do 300 in več kWh/m2a 

3.2 Osnovni kazalniki za računsko energetsko izkaznico 

Po PURES-u povzemamo osnovne pojme, pomembne za razumevanje energetske izkaznice:

- letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qnh (kWh/m2a) je toplota, ki jo je potrebno v  enem letu dovesti v stavbo za doseganje projektnih notranjih temperatur v obdobju ogrevanja in je določena računsko po pravilniku, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah; 
- letna dovedena energija za delovanje stavbe Q(f) (kWh/m2a) je končna energija dovedena sistemom v stavbi za pokrivanje potreb za ogrevanje, pripravo tople vode, hlajenje, prezračevanje, klimatizacijo in razsvetljavo, izračunana po pravilniku, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah; 
- letna primarna energija za delovanje stavbe Qp (kWh/m2a) je energija primarnih nosilcev energije, pridobljena z izkoriščanjem naravnih energetskih virov, ki niso izpostavljeni tehnični pretvorbi in so porabljeni za delovanje stavbe; 
- letne emisije CO2 pomenijo emisije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kg/(m2a)) in se določijo v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah. 

3.3 Merjena energetska izkaznica 

Merjena energetska izkaznica se ravno obratno od računske določi na podlagi meritev rabe energije. Podlaga za njeno izdelavo so torej dejanske, konkretno zmerjene porabe energije v neki konkretni, zgrajeni stavbi ali zgolj posameznem delu. Podatke o dobavljeni energiji in druge podatke o objektu mora posredovati tisti, ki energetsko izkaznico naroča. To stori tako, da pošlje račune ali druga objektivna poročila. Tisti, ki bo meritve opravljal, mora smiselnost izročenih podatkov nujno tudi preveriti, saj bi lahko naročnik podatke tajil ali navajal netočne, lažne podatke. 

3.4 Osnovni kazalniki za merjeno energetsko izkaznico 

Energijski kazalniki merjene energetske izkaznice, povzeti po PURES-u, so: 
 
- letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a), 
- letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a), 
- letna primarna energija za delovanje stavbe na enote kondicionirane površine stavbe Qp/Ak (kWh/m2a), 
- letne emisije CO(2) zaradi delovanja stavbe na enoto kondicionirane površine stavbe A(k) (kg/m2a). 

3.5 Priporočila izboljšanja energijske učinkovitosti 

Kot smo že omenili, imajo vse energetske izkaznice tudi napotke za izboljšanje konkretne stavbe. Priporočila so razdeljena na več področij, ki jih lahko kategorizirajo po naslednjih področjih: 

– ukrepi za izboljšanje kakovosti ovoja, sem spadajo toplotna zaščita površin stavbe, ki mejijo na zunanjo okolico, npr. stene, stropa proti podstrešju ali nad kletjo, temeljne plošče in ravne strehe, menjava oken in zasteklitve, odprava toplotnih mostov 
– ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti sistemov, kot so rekuperacija, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, prilagoditev kapacitete prezračevalnega sistema, priklop na daljinsko ogrevanje/hlajenje, toplotna zaščita razvoda v nekondicioniranih prostorih, vgradnja nadzornega sistema za upravljanje s toplotnimi pritoki 
– ukrepi za povečanje učinkovitosti izrabe obnovljivih virov energije, kot so vgradnja sistema SSE za pripravo tople vode, vgradnja fotovoltaičnih celic, ogrevanje na biomaso in prehod na geotermalne vire energije 
– organizacijski ukrepi, kot so redno ugašanje luči, analiza tarifnega sistema, energetski pregled stavbe 

4. Koliko stane energetska izkaznica? 

Energetske izkaznice imajo relativno standardizirano ceno, ki se giblje nekje med 300 – 400 EUR.