1. Vloga statika pri načrtovanju objektov 

1.1 Statik je gradbeni inženir 

Statika spada pod gradbeništvo oz. gradbene stroke. Statik je tisti, ki se je šolal na gradbeni fakulteti, nato pa se specializiral za statiko. Statik ni arhitekt in načeloma ne more projektirati arhitekturne zasnove stavb, razen če se je za to posebej izšolal in pridobil projektantski izpit, ki ga imajo arhitekti. 

1.2 Vloga statika pri projektu 

Statik vstopi v projekt v fazi DGD-ja oz. v fazi dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Njegova naloga je, da arhitekturni objekt, ki si ga je zamislil in izrisal arhitekt, preračuna skladno z arhitekturnimi načrti. Arhitekturne načrte mu največkrat posreduje arhitekt, ki ima s statikom tudi sestanke, redkeje pa to komunikacijo vodi investitor. Vloga statika je ključna, saj zagotavlja, da bo objekt funkcioniral ne le na papirju, pač pa tudi v realnosti. Statični preračuni zagotavljajo trdnost in obstojnost objekta, ki je odporen na veter in potres in prenaša predvidene obtežbe. Če ti osnovni pogoji niso zagotovljeni, so posledice katastrofalne, saj se lahko objekt poruši in poseda. 

1.3 Statika vpliva na arhitekturo 

Arhitektura in statika sta skoraj neločljivo povezani, saj se statika ukvarja s konstrukcijo, ki je ključen del vsake hiše. Arhitekt in statik zato tekom projekta tesno sodelujeta, sestankujeta in skupaj iščeta rešitve. Ker statika vpliva na arhitekturo, se morata večkrat skupaj posvetovati, ali je neka rešitev prava ali ne. Statika je kreativna veda, ki z iznajdljivim iskanjem predlogov pomaga uresničiti arhitekturo. 

1.4 Ali je statika obvezni del dokumentacije? 

Statika oz. statični preračuni so obvezni del dokumentacije DGD (dokumentacija za gradbeno dovoljenje). Ker je statika ena izmed obveznih prilog, gradbenega dovoljenja ni mogoče pridobiti brez statičnih načrtov. Če jih ne boste priložili, bo občina vašo vlogo označila za nepopolno in zahtevala dopolnitev. Za dopolnitev imate običajno na voljo 14 dni, kar pa ni dovolj za pridobitev statičnih načrtov. Če vloge ne dopolnite v 14 dneh, prošnja propade in morate zaprositi za novo, kar pa posledično pomeni, da morate ponovno plačati za pridobitev vseh mnenj idr. 

2. Podatki, ki jih statik potrebuje 

2.1 Lokacija objekta 

Da lahko statik prične z delom, ga moramo najprej seznaniti z lokacijo, kjer se objekt nahaja. Lokacija je pomembna predvsem zaradi meteorološke karte, ki določuje povprečne količine zapadlega snega/leto in potresne pospeške tal za območja v Sloveniji. Za odčitanje teh podatkov statik ne potrebuje izredno točne lokacije, torej navedbe ulice in hišne številke, dovolj je že informacija, v katerem naselju se nahaja hiša. Skladno s podatki bo statik iz meteorološke karte odčital podatke o potresnem pospešku tal (g) in količini zapadlega snega, nato pa jih upošteval pri izračunu hiše. V goratih območjih, kjer zapade veliko snega, se obtežba pozimi občutno poveča, hiša pa mora biti zaradi tega sposobna prenesti večjo težo, kot ob morju, kjer snega praktično ni. Obtežba snega (kN/m2) je torej ključen podatek. Prav tako so v osrednji Sloveniji potresni pospeški tal večji kot na severovzhodu, kar ponovno vpliva na statični preračun. 

2.2 Nosilnost tal 

Ker mora statik preračunati, ali se bodo temelji hiše posedli (in v tem primeru to tudi preprečiti), je nujna informacija o sestavi tal. Barjanska tla so zelo mehka, hiše na takšnih tleh pa se posledično posedejo veliko hitreje kot hiše na skalnatih tleh. Mehkih tal zaradi tega ne moremo obremeniti s takšno težo, kot lahko skalnata, kar močno vpliva na zasnovo hiše, njeno velikost, število nadstropij in konstrukcijski sistem. Če statika pokaže, da se bodo temelji hiše zaradi majhne nosilnosti tal posedali, je treba zasnovo hiše ustrezno prilagoditi. 

2.3 Načrt arhitekture 

Osnovna stvar, ki jo statik potrebuje, je seveda arhitekturni načrt hiše. Za statične preračune zadostuje dokumentacija za gradbeno dovoljenje, saj ti načrti že vsebujejo podatke o konstrukcijskih sistemih, materialih in predvidenih dimenzijah konstrukcijskih elementov. Na podlagi arhitekturnih načrtov bo statik hišo preračunal od strehe pa vse do temeljev. 

2.4 Specifike arhitekture 

Statiku je potrebno sporočiti, v kolikor zasnovana hiša vsebuje takšne specifike, ki jih je nemogoče zaobiti ali spremeniti, saj bi se s tem porušila njena ideja. Če arhitekt želi konzolno oz. previsno teraso, je statik ne sme optimizirati tako, da pod njo umesti steber. Čeprav bi bila to daleč najlažja rešitev, bi s tem porušil arhitekturno podobo hiše in spremenil celoto. V takšnih primerih mora uporabiti vse svoje znanje in kreativnost, da najde takšno rešitev, ki arhitekture ne bo spreminjala, hkrati pa zadostila statičnim zahtevam. 

2.5 Finančni proračun 

Pomembno je, da se statik zaveda, s kakšnim finančnim proračunom razpolaga investitor, saj to vpliva na rešitve, ki jih bo predlagal. Če je finančni proračun zelo omejen, bo moral rešitve prilagoditi in poiskati takšno, ki za najmanj denarja najuspešneje premošča dane razpone in podobno. Če pa je proračun velik, ima tudi statik več svobode, da razmišlja kreativno in poišče nadstandardne rešitve. 

3. Statični izračun novogradnje 

3.1 Nosilnost hiše 

Izračun statike vsebuje podatke o nosilnosti hiše. To pomeni, da statik preračuna celo nosilno konstrukcijo hiše, od tal, do stropa, da ugotovi, kakšne morajo biti dimenzije posameznih materialov in kakšen konstrukcijski sistem, da bo hiša prenesla obtežbo. Pod obtežbo spadajo lastna teža hiše, torej teža konstrukcijskih elementov, obtežba snega, obtežba vetra in obtežba premičnega pohištva ter ljudi. Da lahko odčita lastno težo posameznih elementov, potrebuje statik natančne podatke o konstrukcijskih materialih. Statični izračun hiše se vedno prične na strehi in nadaljuje proti tlom, zaključi pa pri temeljih. 

3.2 Dimenzije posameznih elementov 

Glede na rezultate izračunov, bo statik določil, kakšne naj bodo dimenzije posameznih konstrukcijskih elementov. Konkretno to pomeni, da bo določil debelino sten, premer nosilnih stebrov, višine in širine strešnih nosilcev (špirovcev), dimenzije temeljev ... Vse dimenzije so določene tako, da zagotavljajo najbolj optimalno izrabo materiala glede na nosilnost. Pri statiki se ne gre za to, da so vsi elementi čim debelejši in čim večji, da bodo prenesli obtežbo hiše. Potratne dimenzije pomenijo večjo lastno težo hiše in posledično večjo obtežbo, hkrati pa več porabljenega materiala pomeni večji strošek. Dober statik bo zato vedno poiskal najboljši možni izkoristek. 

3.3 Zmrzovanje in dimenzioniranje temeljev 

Statik bo določil tudi dimenzije temeljev. Dimenzije temeljev so v prvi vrsti odvisne od tega, ali gre za temeljno ploščo ali za pasovne temelje. Če gre za pasovne temelje, je pomembno, da so odporni proti zmrzovanju, na kar vpliva tudi globina njihove lokacije – globlje pod zemljo so, tem bolj so varni pred zmrzovanjem. Statik bo poleg globine temeljev navedel tudi potrebne dimenzije, da lahko brez posedanja prenesejo obtežbo hiše. 

3.4 Odpornost proti potresu 

Izračun statike vsebuje tudi projekcijo hiše med potresom. Statik bo s posebnim programom hišo imaginarno izpostavil takšnemu pospešku tal, kot je prisoten na lokaciji gradnje in preveril, kako uspešno prenese potres. Nobena hiša ne bo zdržala izjemno močnih potresov, saj bi bilo graditi takšne hiše nesmiselno, glede na to da se je izjemno močan potres pri nas zgodil pred 100 leti. Vseeno pa hiša mora brezhibno prenesti manjše potrese, ob večjih pa se mora porušiti tako, da čim manj ogroža življenje ljudi v stavbi. 

3.5 Odpornost proti vetru 

Druga horizontalna obtežba poleg potresa je pospešek vetra. Statik bo preračunal, ali izbrani konstrukcijski sistem hiše omogoča varno premostitev obtežbe vetra in ga po potrebi utrdil z dodatnimi horizontalami ali stenami. Obtežba vetra ni zanemarljiva, sploh na območjih, za katera so značilni močni sezonski vetrovi. 

3.6 Detajli 

Nenazadnje pa bo statik svetoval tudi pri detajliranju hiše. Ker ima veliko znanja o konstrukcijah, bo arhitektu priporočil detajle, ki so za izbrani konstrukcijski sistem najbolj primerni. 

4. Statični izračun obstoječega objekta 

 4.1 Mnenje o trdnosti konstrukcije 

Če vas zanima, ali bo vaša 100 let stara hiša uspešno prenesla naslednji potres, ali pa je nujno potrebna sanacije, lahko pokličete statika in ga prosite za mnenje. Statik bo pregledal trdnost in poškodbe obstoječe konstrukcije. Pregledal bo strešno konstrukcijo, kjer bo preveril stanje lesa (ali gnije in trohni), preveril bo razpoke v stenah in medetažnih ploščah, svoj pregled pa končal pri temeljih, kjer bo preveril morebitno posedanje hiše, propadanje zaradi alg in plesni ali zmrzali. Da bo lahko preveril stanje temeljev hiše, morate predhodno naročiti izkop na vsaj dveh točkah okrog hiše, saj statik tega seveda ne bo počel sam. Teoretično lahko izkop opravite tudi vi, vendar pa so lahko temelji zelo globoki, kar pomeni, da boste morali kopati globoko. Če gre za skalnata tla, je takšno delo zamudno in zahtevno. 

4.2 Mnenje o sanaciji obstoječe konstrukcije 

Skladno z ugotovitvami na objektu bo statik nato podal mnenje in navodila o sanaciji obstoječe konstrukcije. Navodila bodo obsegala konkretne predloge, kako utrditi vertikalne stene in medetažne plošče, ali je kakšen element bolje enostavno porušiti in nadomestit z novim (saj je v preslabem stanju), kako utrditi temelje (če je to potrebno) in podobno. Prav tako bo predlagal hidro in toplotno zaščito stavbe. 

5. Koliko stane statika? 

Cena izračuna statike je odvisna od velikosti in kompleksnosti objekta. Za standardno enodružinsko hišo lahko pričakujete strošek med 2000 – 3000 EUR, za večje ali kompleksnejše hiše pa se strošek poveča premosorazmerno s kvadraturo.