1. Krajinska arhitektura – načrtovanje okolice in vrtov

1.1 Zgodovina krajinske arhitekture 

Začetki krajinske arhitekture segajo nekoliko pred leto 1800. takrat se je krajinska arhitektura imenovala kar načrtovanje vrtov in parkov, krajinski arhitekti pa so urejali izključno parkovne ureditve in vrtove dvorcev, gradov in palač, pa tudi reprezentančnih vladnih objektov. Eden najbolj znanih primerov krajinske ureditve, ki ga vsi krajinski arhitekti občudujejo še danes, je par Versaillesa, ki je oblikovan po baročnih načelih. Predej pred leto 1800 pa segajo tudi prvi zapisi, ki sistematično govorijo o krajinski arhitekturi kot o strokovni disciplini. Krajinska arhitektura je prvič omenjena v zapisih Josepha Addisona iz leta 1712, vendar pa poimenovanje »krajinska arhitektura« takrat še ni obstajalo. Pojem se je zasidral šele leta 1828, ko ga je ustvaril Gilbert Laing Meason in to je bila ključna točka zgodovine, saj krajinska arhitektura uradno postane eden izmed poklicev načrtovanja prostora. 

Če se je krajinska arhitektura sicer začela v Evropi, je svoj razvcet doživela čez lužo, v ZDA, ko je ta država pospešeno gradila svoja mesta in posledično snovala urbanistične in krajinske ureditve. V ZDA smo zato še danes priča dih jemajočim zunanjim ureditvam, prav tako pa se je v tej državi pospešeno objavljajo knjige in prispevke o tej stroki, kar je povzročilo nje hiter napredek in razcvet. Leto 1899 je bilo iz tega vidika prelomno, saj je bilo takrat ustanovljeno ameriško društvo. 

1.2 Definicija 

Krajinska arhitektura je panoga, ki se ukvarja z oblikovanjem in snovanjem zunanjih ureditev, kot so parki, nasadi, drevoredi, igrišča. Primarno gre torej za oblikovanje zelenih površin. Sem spadajo javne zelene površine, spomeniki in druge znamenitosti, krajinska arhitektura pa na prostor pa vpliva tako iz socialnega, estetskega, okoljskega in doživljajskega vidika. Krajinska arhitektura v svojem načrtovanju upošteva lokalne značilnosti tal in druge procese naravne krajine, ki jih skuša ohranjati, spodbujati in dograjevati oz. oblikovati v novo celoto. Poleg oblikovanja zasaditev in naravne krajine vključuje tudi oblikovanje urbanih oz. parkovnih poti in urbane opreme, kot so klopi, koši, otroška igrišča ... 

1.3 Obseg delovanja 

Ta stroka je zelo obsežna in vključuje ureditve različnih okolij, krajin in prostorov. Ti se lahko med seboj razlikujejo tako po merilu, lokaciji kot po vegetaciji in načinu ureditve. Krajinska arhitektura oblikuje večje javne urbane površine (trgu, kampusi, rekreacijska središča), parke, parkovne poti in druge zelene površine, danes pa vse bolj tudi zasebne vrtove, okolice stanovanjskih sosesk in podobno. Krajinska arhitektura je danes specializirana tudi za upravljanje z naravno krajino in večjimi območji neposeljene divjine ter regeneracijo degradiranih con kot so odlagališča in rudniki. Merilo ni omejitev za nastanek krajinske zasnove – to lahko načrtujemo tako na več deset hektarjev velikih parkovnih površinah do nekaj sto kvadratov velikih zasebnih vrtovih za hišo. 

1.4 Področja delovanja krajinske arhitekture 

Že arhitektura je zelo multidisciplinarno območje delovanja, ki obsega znanja številnih strok, krajinska arhitektura pa jo v tem pogledu skoraj presega. Gre za stroko, ki vključuje znanja botanike, vrtnarstva, arhitekture, urbanizma, oblikovanja, umetnosti, okoljske psihologije, sociologije, geologije, geografije, ekologije, biologije in drugo. Poleg očitno globokega znanja o rastlinskih vrstah in njihovih značilnostih mora biti kos še marsičemu drugemu. Krajinski arhitekt mora imeti poglobljeno znanje o trajnostnem načrtovanju in o vplivih večjih posegov v naravno krajino, o navadah in življenju ljudi v neki specifični krajini, predvsem pa mora biti dobro seznanjen z značilnostmi neke krajine – kakšna so tla, katere so lokalne rastlinske in živalske vrste, katero rastje bo optimalno uspevalo na nekem področju. Prav tako mora imeti znanje o urbanističnem načrtovanju in razumeti, kako zasnovati urbane zelene površine tako, da se bodo povezovale z drugimi deli mest in vklapljale v celostno urbano tkivo. Nenazadnje pa mora razumeti ekologijo in kako regenerirati degradirane cone tako, da se v njih ponovno vzpostavi biotsko ravnovesje. 

1.5 Upravljanje naravne krajine 

Za razliko od nekoč se krajinski arhitekti danes ne ukvarjajo le z načrtovanjem in snovanjem naravne krajine, pač pa tudi z njenim upravljanjem in organiziranjem. Poleg oblikovalcev so torej tudi menedžerju, ki nadzorujejo in upravljajo s krajino. Krajinski arhitekti najbolj tesno sodelujejo z botaniki, vrtnarji, arhitekti in urbanisti. Prav tako jih pogosto srečamo v timu skupaj z gozdarji, kjer kot menedžerji pomagajo pri odločitvah, ki se tičejo dolgoročnega, trajnostnega razvoja, oskrbe in regeneracije krajine.  

2. Krajinski arhitekt  

2.1 Kdo je krajinski arhitekt 

Krajinski arhitekt je tisti, ki se ukvarja z oblikovanjem, načrtovanjem, organiziranjem in upravljanjem naravne krajine. Kot smo omenili že zgoraj, gre tako za urbanizirano krajino, kot so parkovne ureditve sredi mest ali okrog večjih univerzitetnih centrov, kot za ureditev zasebnih vrtov ali občutljive posege v divjo krajino. Krajinski arhitekt se je šolal za krajinskega arhitekta in ne arhitekta. V Sloveniji ta program ponujajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ne na Fakulteti za arhitekturo, kar kaže na to, da je stroka še bolj tesno povezana z botaniko, vrtnarstvom in biologijo kot gradbeništvom in arhitekturo. 

2.2 Ali res potrebujem krajinskega arhitekta? 

Vaš vrt je po merilu, obsegu in kompleksnosti del seveda neprimerljiv z večjimi merili mesta. Vendar je lahko pomoč krajinskega arhitekta je neprecenljiva, če želite, da bo vaš vrt celostno zaključen in da ga bo vodila neka »rdeča nit«. Krajinski arhitekt bo namreč znal zelo dobro združiti svoje znanje o lastnostih rastlinskih vrst, svoj občutek za prostorsko kompozicijo in estetiko. Predvidel bo torej en le idealne rastline glede na vaše zahteve, želje in pričakovanja, pač pa jih razporedil tako, da bo vrt deloval harmonično in usklajeno ter bil zanimiv in pisan skozi vse leto. Tega je s svojim poglobljenim znanjem sposoben le strokovnjak, sploh če gre za večji vrt. 

Poleg zasnove vrtov in pozicij rastlin, grmičevij in dreves bo krajinski arhitekt zasnoval tudi poti po vrtu, stopnice in druge dostope, terase in paviljone ter tako različne predele vrta tudi fizično povezal med seboj. Prav tako vam bo nudil vso pomoč ali pa celo v celoti prevzel organizacijo zasaditve, poiskal izvajalce, vodil in koordiniral potek zasaditve in skrbel za kvaliteto opravljenih del.  

2.3 Arhitektura – vloga krajinskega arhitekta 

Krajinski arhitekt skrbi, da zunanja ureditev dopolnjuje arhitekturno zasnovo. To pomeni, da se objekt čim bolje zlije z okolico in se dobro povezuje z zunanjim prostorom. Dobra krajinska ureditev dvigne kvaliteto celotnemu grajenemu prostoru, zato se za javne arhitekturne projekte vedno najame še krajinskega arhitekta, ki uredi okolico. Nič ni lepšega, kot gledati skozi okno na prekrasen vrt, ki kar vabi ven. Tesno sodelovanje med arhitektom in krajinskim arhitektom je sicer relativno nedaven pojav, saj je arhitekt še do nedavnega več ali manj vse opravljal sam. 

2.4 Mesto – vloga krajinskega arhitekta   

Začetek 19. stoletja je urbanizem doživel pravi razvcet, sploh v Ameriki, ko se je na veliko gradilo. Posledično je narasla potreba po strokovnjakih, ki bi znali v urbano okolje vnesti nekaj urejene krajine – po krajinskih arhitektih. Eni najbolj znanih parkovnih ureditev so poleg londonskega Hyde Parka še newyorški Central Park v New Yorku, park v Brooklynu Proospect in Emerald Necklace v Bostonu. Prav hitrorastoča ameriška mesta so bila dobra priložnost za krajinske arhitekte, da razširijo svoje področje delovanja in prodrejo v svet.   

3. Področja krajinskega oblikovanja   

3.1 Načrtovanje vrtov in zasaditev   

Vrtovi so najpogostješi predmet obravnave krajinskih arhitektov, sploh če gre za enodružinske hiše ali zasebne parcele. Vsi si želimo pred našim domov občudovati lep vrt in krajinski arhitekt je oseba, ki bo z rastlinami ustvarila dih jemajočo čarovnijo. Vrtove ob naših domovih običajno sestavljata dva dela: to sta manjši predvrt in osrednji bivalni vrt, tem pa se nato dodajajo še drugi, tematski vrtovi, kot so zelenjavni, sadni (jagodičevje) in zeliščni. Čeprav se vrtovi med seboj razlikujejo tako po rastlinskih vrstah kot po zahtevnosti in načinu vzdžrevanja, so v dobri krajinski zasnovi vedno medsebojno estetsko, vizualno in funkcionalno povezani in komunicirajo en z drugim. Običajno jih v celoto poveže nekaj istih rastlin, namenjenih vzpostavitvi mehkim prehodom iz enega vrta v drugega. Vrtove se načrtuje z ozirom na smeri neba (sonce/polsenca/senca), z ozirom na drugo zunanjo ureditev (kje bodo poti, dovoz, stopnice .. ) in seveda glede na vaše preference, potrebe, želje in zahteve. Nekateri imajo raje umetelno urejene francoske vrtove z bogatimi zasaditvami in veliko rastlinskimi vrstami, drugi se raje vračajo k naravi in izbirajo travniške in manj izrazite vrste. 

3.2 Načrtovanje poti, dostopov in teras  

Krajinski arhitekt bo poleg vrta zasnoval tudi poti, dostope, stopnice, lociral dovoz in potke med posameznimi vrtovi. Prav tako bo določil, kjer bo terasa, kje morda paviljon ali rozarij. Še tak izjemne ureditve ne moremo zares uživati, če do nje nimamo dostopa, zato je premišljen sistem poti, ki usmerjajo naše gibanje po parceli, več kot nujen. 

3.3 Načrtovanje zunanje opreme 

Krajinski arhitekt bo svetoval in predlagal, kakšno zunanjo opremo uporabiti za naselitev zunanjih površin vrta. Določenim zasnovam bolje pritečejo leseni stoli, počivalniki in mize, drugim nekoliko bolj rustikalni slog ... prav tako bo oblikoval morebitno zunanje ognjišče oziroma kurišče ali celo vodne površine, kot so plavalni bazeni, ribniki, vodnjaki in okrasne fontane. Pomembno je, da zasnuje načrt osvetlitve, saj bo sicer vrt zvečer in v poletnih nočeh neuporaben. 

4. Potek krajinskega načrtovanja 

4.1 Pripravite seznam želja 

Najprej si morate na list zapisati vse vaše želje in pričakovanja. Kaj so vam ljube rastline, ki bi jih želeli vključiti v krajinsko zasnovo svojega vrta? Prav tako naj vam bo eno izmed osnovnih vodil uporabnost zasnove, ki mora bit vzdržna, tako da lahko za vrt redno skrbite za vrt in opravljate vsa potrebna opravila. Prav tako moramo krajinskemu arhitektu povedati, kakšno sliko celote imamo v glavi: bolj divjo, naravno zasnovo ali ekstremno urejeno? Moramo pa se zavedati, da so nekateri dejavniki, ki pogojujejo in vplivajo na načrtovanje, izven naših pričakovanj in želja, to so npr. orientiranost naše parcele, ki vpliva na osončenost (vse rastline v senci ne rastejo), količina padavin, snega, moč vetra in okoliško rastje, na katerega se moramo vsaj minimalno referirati in ga upoštevati v novi zasnovi. Z 

4.2 Izbira krajinskega arhitekta  

Ko izbirate krajinskega arhitekta, se pozanimajte o njegovih do sedaj izvedenih projektih. Prosite ga, naj vam pošlje fotografije svojih izvedenih ureditev al pa si jih celo oglejte v živo, če gre za javne ureditve, do katerih lahko dostopate. 

4.3 Ogled lokacije in pogovor 

Krajinski arhitekt si bo najprej ogledal lokacijo in šele nato začel razmišljat o zasnovi ureditve. Pomembno je, da identificira smeri neba, naklon terena, značilnosti prsti, avtohtono oz. lokalno rastje, dovozne poti in dostope ...Nova zasnova se mora subtilno vklapljati v obstoječo situacijo in se odzivati na podnebne in topografske pogoje, saj rastline sicer ne bodo uspevale, vrt pa bo izjemno zahteven za vzdrževanje. Pozorni moramo biti na vse strme terene, iz katerih bi lahko deževnica odnašala prst in te dele primerno zasaditi z grmičevjem, ki bo zdrs zemljine preprečilo.   

4.4 Vzorci in geodetski posnetek  

Krajinski arhitekt lahko na lokacije pobere vzorce prst in jih pošlje v laboratorij na analize. Iz njih lahko ugotovi, kakšna je vsebnost mineralov (fosforja, kalija in organskih snovi), kar je še posebej uporabno, če o prsti ne vemo skoraj ničesar in v okolici ni nobenih vrtov (torej ne moremo vedeti, ali rastje sploh uspeva). 

Nato potrebuje krajinski arhitekt geodetski posnetek, saj drugače ne more locirati posameznih vrtov in drugih elementov. Geodetski posnetek se naroči pri geodetu in nato posreduje krajinarju. 

4.5 Idejna zasnova krajinske ureditve 

Nato se začne najboljši del projekta – idejna zasnova (IDZ). V idejni zasnovi se zasnuje splošen koncept oz. rdečo nit, ki bo povezala vrt v harmonično celote, vrt se razdeli na sektorje in določi področja trajnic, dreves, grmovja, vrtov (sadnih, zelenjavnih, zeliščnih), jas in drugega. Prav tako se shematsko označi in zasnuje poti, stopnice, terase in druge povezovalne komunikacije, ter izbere materiale. Poleg tlorisov vam bo krajinski arhitekt pripravil tudi načrte. V fazi idejne zasnove se posamezne rastlinske vrste in njihove količine še ne določujejo. 

4.6 Projekt za izvedbo ureditve 

Projekt za izvedbo (PZI) vsebuje natančen popis količin in rastlinskih vrst z latinskimi imeni, natančno določene lokacije posamezne vrste in natančno dimenzioniranje drugih površin in poti, ki vrt povezujejo v smiselno celoto.

4.7 Izbira izvajalcev in nakup rastlin 

Ko je vse pripravljeno, vam bo krajinski arhitekt pomagal pri izbiri izvajalcev. Izvajalci so vrtnarji, ki bodo rastline zasadili, vrtni centri, ki vam jih bodo prodali ter izvajalci zemeljskih in gradbenih del, ki bodo poskrbeli za druge zunanje elemente, kot so tlakovci, poti in terase. Svetujemo, da pridobite več ponudb, saj lahko tako primerjate cene posameznih ponudnikov in se odločite za najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. 

4.8 Izvedba ureditve 

Ko so izbrani in naročeni vsi izvajalci, se lahko prične izvedba vrta. Najprej se izvedejo zemeljska dela in škarpe skupaj z zunanjimi potmi, terase ter tlaki. Nato se prične oranje gredic oz. površin, kjer bo nasad. Na koncu se nasadi rastline in se jih primerno zaščiti pred škodljivci in drugimi živalmi, saj so mlade rastline najbolj občutljive. Paziti je treba, da jih sadimo ob primernem času – nekatere se sadijo spomladi, druge pozno poleti ali jeseni. Prav tako moramo takoj po zasaditvi skrbeti, da imajo dovolj vode. 

4.9 Vzdrževanje nasada 

Ko je vse opravljeno, moramo za vrt redno skrbeti in ga vzdrževati skladno z navodili vrtnarja. Samo tako bo ostal brezhiben in lep na pogled. 

5. Cena za načrt krajinske arhitekture  

Cena za načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje idejni projekt, projekt a izvedbo in pomoč pri organizaciji in iskanju izvajalcev, se giblje okrog 1000 EUR. Če želite zgolj načrte, boste odšteli nekaj sto evrov manj.