1. Kaj je geomehansko poročilo in kdo je geomehanik?

Geomehansko poročilo je elaborat, v katerem je opisana in analizirana geomehanska sestava tal in njihova nosilnost. Izdelata ga lahko inženir geologije in geomehanik, največkrat pa storitev naročimo kar pri enem izmed številnih podjetij za izdelavo geomehanskih elaboratov.

2. Zakaj potrebujemo geomehansko poročilo?

2.1 Da preprečimo posedanje stavbe

Geološko poročilo je potrebno, da se pred gradnjo, prenovo, nadzidavo ali dozidavo obstoječe stavbe prepričamo, da bodo tla naš poseg res vzdržala. V nasprotnem primeru so lahko posledice resnično katastrofalne in drage, saj se lahko hiša zaradi lastne teže, s katero obremenjuje teren, začne posedati. Če želimo projektirati trajnostno, pametno in stroškovno učinkovito za več desetletij, je torej nujno, da še pred pričetkom projektiranja naročimo geomehansko poročilo in se seznanimo, na kakšnih tleh pravzaprav sploh gradimo. Te informacije bodo še kako koristile gradbenim inženirjem.

2.2 Geomehansko poročilo potrebujemo za projektiranje

Ker geomehanik z analizo zemljine v geomehanskem poročilu navede podatke o sestavi tal, vemo, kje in koliko so nosilna, na katerih predelih so mehkejša, kje obstaja možnost plazenja ter drugo. Vsi ti podatki so potrebni za natančno določitev globine temeljev in izračunov nosilnosti tal. Če je del terena na živi skali, drug del pa na mehkejših tleh, je seveda logično, da bodo temelji med seboj različni glede na mesto, kjer se nahajajo. Vendar pa to lahko ugotovimo zgolj z geološkim poročilom. Geomehansko poročilo vsebuje tudi podatke o področjih podtalnice (če je prisotna) in o prepustnosti posameznih slojev ter o možnostih zamakanja in poplavljanja. Geomehanik v poročilo tako zagotovi vse potrebne začetne podatke, na podlagi katerih poteka projektiranje.

2.3 Za načrtovanje odvodnjavanja

Poleg podatkov, potrebnih za statične preračune, potrebujemo geomehansko poročilo tudi za smiselno in funkcionalno zasnovo odvajanja deževnice oz. meteornih vod. Na podlagi podatkov lahko ugotovimo, ali obstaja bojazen, da voda kje zastaja in dimenzioniramo odvodnjavanje okrog objekta tako, da to preprečimo. Prav tako lahko izdelamo načrt za varovanje in vzdrževanje gradbene jame, zato da je med gradnjo ne zaliva voda, ki vanjo nanaša material. To je še posebej pomembno pri gradnji zahtevnih objektov večjega merila (več podzemnih nadstropij oziroma garaž) in pri objektih na zelo strmem terenu (večje plazenje zemlje in materiala v gradbeno jamo zaradi strmega padca terena.

2.4 Geomehansko poročilo je nujna priloga h gradbenemu dovoljenju

Geološko poročilo je običajno nujna priloga k dokumentaciji za gradbeno dovoljenje (DGD). Zahteva ga področna upravna enota, v posebnih primerih ogroženih ali občutljivih območij pa je zahtevano tudi s strani ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje). Ta v postopku potrjevanja dokumentacije za DGD sodeluje kot dajalec soglasja, geološko poročilo pa zahteva na občutljivejših območjih in območjih z možnostjo obstoja podtalnice. Geomehansko poročilo je osnovni sestavni element DGD-ja tudi zato, ker lahko v primeru gradnje na močvirnatih, plazovitih in potresnih območij pride do nepopravljive škode okolice in osyalih objektov, če naša hiša ni zgrajena z ozirom na sestavo tal.

2.5 Za preveritev možnosti toplotne črpalke

Geomehanik bo ob izkopu poleg sestave tal določil tudi globino podtalnice. To je osnovni podatek, ko razmišljamo o tipu toplotne črpalke, ki ga želimo namestiti v naš objekt. Geomehanik bo tako lahko presodil, da sta količina in temperatura podtalnice primerni za toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda in vam olajšal odločitev pri izbiri ogrevalnega sistema.

2.6 Za vaše mirno spanje

Nenazadnje pa geomehanika in geomehansko poročilo potrebujete že zato, da ste pomirjeni, da bo vaša hiša res trdno stala vrsto let. Samo tako se boste izognili nepredvidenim dogodkom v prihodnosti. Zato vam svetujemo, da geomehansko poročilo naročite tudi, če tega nihče od vas ne zahteva po uradni dolžnosti. Strošek geološkega poročila je minimalen in predstavlja okrog 0.005% - 0.01% investicije nepremičnine, če pa ni izdelano, lahko povzroči ogromno škodo in posledično velika finančna bremena. Nastanejo lahko poškodbe na sosednjih stavbah (razpoke na fasadi in v nosilni konstrukciji) zaradi slabo zaščitene in izdelane gradbene jame, posedanje terena (vpliva na sosednje objekte, če so ti zelo blizu našemu), zastajanje vode in poplavljanje objekta ... Poskrbite torej za trdoživost vaše hiše in se ognite visokim stroškom naknadnih popravil.

3. Pridobivanje podatkov za geomehansko poročilo

3.1 Izkop za geomehansko poročilo

Geomehansko poročilo zahteva, da se na več točkah terena parcele najprej opravi izkop. Izkop običajno opravimo na 2-3 točkah parcele v območju, kjer se bo gradila hiša. Če hiša že stoji, a bi radi preverili sestavo tal zaradi morebitne nadgradnje in sanacije, se izkop opravi ob vseh vogalih vse do dna temeljev, včasih pa tudi ob kritičnih stenah. Pomembno je, da se izkop opravi na tistih mestih, kjer bo hiša dejansko stala, saj sestava tal iste parcele na različnih točkah variira.

Druga pomembna stvar je globina izkopa. Nujno je, da luknjo izkopljemo dovolj globoko, tako da so zajete res vse plasti zemljine. Samo tako bomo dobili realen vpogled v dejansko stanje terena, na katerem stoji ali pa bo stala naš hiša.

3.2 Ročni ali strojni izkop?

Izkop je lahko ročen ali sondažnem. Pomembno je le, da kopljemo dovolj globoko, da zajamemo vse plasti zemljine. Če luknja ne bo izkopana dovolj globoko, bodo manjkali osovni podatki o sestavi zemlje, kar bo vplivalo na točnost in natančnost poročila. Lahko se zgodi, da geomehanik izkopane zemlje sploh ne bo želel analizirati, saj bo presodil, da vzorec ni reprezentativen za dejansko sestavo tal in s tem tvega podajanje napačnih, pavšalnih informacij. Ravno zaradi tega se večina ljudi odloči kar za sondažni izkop, ki ga prepusti strokovnjakom.

3.3 Sondažni izkop

Sondažni izkop je izkop, ki ga opravi za to usposobljen strojnik z bagerjem in na podlagi katerega se nato opravijo geološke in geomehanske meritve ter analize. Globino izkopane luknje pogojuje geološka sestava tal, etažnost objekta in globina temeljev. Sondažni izkop se po navodilih, ki jih poda geomehanik, vedno izvede vsaj do plasti zemlje, ki je primerna za temeljenje. Sicer je za natančne analize zaželeno, da se izkoplje čim več plasti možno.

3.4 Pozanimajte se pri sosedih

Pomemben, a pogosto spregledan aspekt pridobivanja podatkov za izdelavo geomehanskega poročila je poizvedovanje pri sosedih. Dober geomehanik se bo pri sosedih pozanimal o načinu izvedbe temeljev njihove hiše in povprašal o morebitnih presenečenjih, na katera so naleteli. Nato si bo ogledal širšo okolico parcele. S tem bo pridobil osnovne podatke o značilnostih tal v okolici gradnje objekta. Preveril bo, ali so v neposredni bližini objekta gozdovi, stri klanci, reke ali druga vodna območja in podobno.

4. Katere analize bo izvedel geomehanik?

Preiskave in analize so odvisne od področja, zahtevnosti terena in sestave tal, kjer se parcela oziroma objekt nahaja. Glede na stopnjo zahtevnosti terena in velikost hiše lahko izbiramo med tremi osnovnimi preiskavami tal. Katero izbrati, bo določil geomehanik.  

4.1 Statični preizkus penetracije (CPT) 

To je najbolj vsestranska in osnovna preiskava z eno veliko prednostjo. To je sklenjeno izvajanje meritev v globino po segmentih 2 cm. Pri tej metodi sondo potisnemo v tla tako globo, da pridemo do trde podlage. Ves čas potiskanja (vsake 2 cm) pridobivamo podatke o tem, kakšen je odpor na prodiranje v zemljino. A koncu računalnik podatke združi. Tako dobimo zvezni profil preučevanih tal, ki deluje kot podlaga za oceno posedanja in nosilnosti tal glede na izbrani sistem temeljev. Ta postopek je primeren za čisto vse vrste tal in se priporoča ne glede na vrsto temeljenja (plitko, globoko)

4.2 Dilatometrski preizkus (DMT)

DMT analiza je primerna za mehka tla, kjer se bo treba odločiti za globke temelje. V tem primeru lahko DMT analiza nadomesti CPT raziskavo, saj nam prav tako izvrže zvezni profil sestave tal. Na podlagi teh podatkov pripravimo načrte za temeljenje in podamo oceno nosilnosti tal.

4.3 Standardna dinamična penetracija (SPT)

Ta razikava je primerna za parcele, ki se nahajajo predvsem na peščenih in gramoznih tleh. je SPT je nekoliko naprednejša preiskava tal, ki poleg gostote zemljine izvrže tudi podatke o strižni trdnosti, elastičnemu modulu, pričakovanih posedkih in nosilnosti temeljev. S to preiskavo prav tako določamo likvifakcijskih potencial. Če je opravljena raziskava SPT, ne potrebujemo CPT raziskave, saj vse potrebne podatke dobimo že s to raziskavo.

5. Kaj tvegamo brez ustreznega geomehanskega poročila

5.1 Poddimenzioniranje objekta

Če objekt zaradi manjka geomehanskega poročila poddimenzioniramo, tvegamo, da ne bo povsem varen za prebivanjem. Podimenzioniranje pomeni, da zasnujemo premajhne prereze konstrukcijskih elementov, ki ne omogočajo dovolj velike statične trdnosti in stabilnosti. Do kritičnega stanja lahko pride že ob vsakem obilnejšem dežju in spomladi ob taljenju snega, objekt pa se lahko posede tudi sam od sebe. Na objektu lahko hitro opazimo prve razpoke, ki se nato ob nepravilni sanaciji samo še postopoma povečujejo. Prenova objekta in popravilo škode je seveda mogoče, a izjemno drago. Prav tako je objekt nemogoče povsem povrniti v neokrnjeno stanje, ko je škoda enkrat že narejena.

5.2 Predimenzioniranje objekta

Da objekt predimenzioniramo, pomeni, da ga zasnujemo pretirano statično stabilno in trdno. To pomeni, da izbiramo večje prereze konstrukcijskih elementov, kot bi bilo potrebno. S tem se poveča količina porabljenega materiala, posledično pa seveda cena. A to še ni vse. Poveča se tudi lastna teža objekta, ki zaradi tega dodatno obremenjuje tla pod sabo. To pa ponovno vodi do nevšečnosti zaradi posedanja in stroškov utrjanja terena, ki sicer sploh ne bi bili potrebni.

5.3 Poškodbe na sosednjih objektih

Nenazadnje z gradnjo brez predhodnega geomehanskega poročila ogrožamo tudi sosednje objekte. Ko se teren poseda zaradi neustreznega dimenzioniranja, se seseda tudi vplivna površina okrog našega objekta. Vplivno območje se tako razširi na več sto kvadratnih metrov in začne ogrožati sosednje objekte. Če na njih nastanejo razpoke, smo odgovorni mi. Lastnik lahko od nas zahteva polno povrnitev stroškov sanacije.   

6. Cena za geomehansko poročilo

Cene za geomehansko poročilo predstavljajo minimalni strošek znotraj celotne investicije gradnje objekta. Če k temu prištejemo še astronomske vsote, ki jih moramo odšteti za sanacije škode, nastale zaradi pomanjkanja podatkov o geološki sestavi tal, o izbiri za geomehansko poročilo ne morete podvomiti. Povprečna cena za geomehanika in poročilo, ki ga bo izdelal, se giblje med 350 – 500 EUR. Cena variira predvsem glede na geografsko področje, kjer se parcela nahaja, saj bo geomehanik zaračunal tudi svoje potne stroške.