1. Talno gretje - kaj morate vedeti?

Talno ogrevanje je vedno bolj priljubljeno  zaradi bivalnega ugodja, ki ga zagotavlja. Pri novogradnjah je talno ogrevanje praktično že standardna oblika ogrevanja. Še posebej v povezavi z obnovljivimi viri energije, tehnologijo nizkotemperaturnega ogrevanja s toplotnimi črpalkami.

Talno gretje zagotavlja bivalno ugodje.

1.1. Strah pred poškodbami in okvaro je, ob strokovni izvedbi, odveč

Ob običajnem obratovanju ni potrebe za strah pred okvarami, v kolikor pa pride do poškodb pa jih je možno odpraviti z manjšimi posegi. Koliko je zahtevno popravilo je sicer odvisno predvsem od vrste talne obloge v prostoru in kako enostavno jo je zamenjati, za zamenjavo dela cevi, ki je poškodovan je namreč potrebno odstraniti del talne obloge. Zelo redko se zgodi, da (v kolikor je montaža pravilno izvedena) pride do poškodbe. Cevi so položene v estrih, ki jih ščiti, prav tako pa bi moral biti sitem pred dokončanjem večkrat preizkušen. Do naknadnih poškodb največkrat pride zaradi zamrzovanja cevi, kadar se objekt v zimskem času dlje časa ne uporablja. Pri konstantno delujočem talnem gretju do zmrzovanja cevi ne more priti. V kolikor objekta pozimi ne bomo uporabljali pa je potrebno jeseni izpustiti vodo iz sistema ali pa sistem napolniti z sredstvom proti zmrzovanju.Do poškod prihaja tudi zaradi naknadnega vrtanja in rezanja ali udarcev. Primer tega je denimo nestrokovna montaža straniščne školjke ali druge opreme, v kolikor že pri polaganju talnega gretja nismo predvideli ustreznih mest zanje.

1.2. Vnaprej moramo vedeti kakšna bo finalna talna obloga v prostoru

Nekatere talne obloge so bolj druge manj primerne za talno gretje. To je odvisno od njihove toplotne prevodnosti. Najbolj smiselno je, da se o tipu talne obloge odločimo že pred vgradnjo talnega gretja. Za talno gretje so najbolj primerni tisti materiali, ki ne ovirajo prehajanja toplote iz tal v prostor ali drugače najprimernejši so materijali s visoko toplotno prevodnostjo. Bodite pozorni, da imajo talne obloge v tehničnih specifikacijah navedeno toplotno prevodnost oziroma priporočilo o uporabi za talno gretje. Primerna obloga za talno gretje je običajno vsa keramika, obloge iz kamna, betona, tankega in redko tkanega tekstila, obloge iz tanjšega dvoslojnega parketa in obloge iz enoslojnega vinila.

1.3. Obvezen tlačni preizkus

S tlačnim preizkusom se preveri ali so ogrevalne cevi vodotesne, zato je je potrebno po namestitvi (in pred izvedbo estriha) prvič opraviti tlačni preizkus po polaganju estriha pa še drugič. Postopek je dokaj enostaven, ne dovoli pa bližnic in je zato dolgotrajen. Poteka tako, da v sistem spustimo vodo, odzračimo cevi ter priključimo manometer. Ob nevarnosti zamrzovanja vodi primešamo sredstvo proti zmrzovanju ali pa drugače uredimo ogrevanje. Potrebno je počakati 24 ur, da se temperatura vode v ceveh izenači s temperaturo prostora. Nato z ročno tlačno črpalko dvignemo tlak na 1,3-kratnik delovnega tlaka in preverimo, da so vsi spoji v talnem ogrevanju suhi. Znova počakamo 24 ur nato preverimo, da je tlak v ceveh enak kot ob zagonu oziroma ni padel za več kot 0,2 bara. V kolikor je tlačni preizkus uspešen, lahko izdelamo estrih. V tem času še ne smemo ogrevati s talnim gretjem ali pa ga uporabiti za sušenje estriha. Talno gretje lahko vključimo šele po poteku predpisanega časa za sušenje estriha in sicer postopoma do najvišje dovoljene delovne temperature, ki jo dovoljuje specifikacija estriha in talnega ogrevanja. tudi ohlajevanje opravimo postopoma sicer lahko preveč obremenimo inštalacijo. Tlačni preizkus vedno opravimo z vodo, le izjemoma pa z zrakom (kadar nimamo dostopa do vode ali ne moremo zagotoviti ustrezne delovne temperature).

1.4. Ustrezna voda

Temperatura vode v nizkoenergijskih ogrevalnih sistemih je idealna za razvoj mikroorganizmov. Voda postane gosta, sluzasta in rjave barve, kar najpogosteje opazimo na kontrolnih ventilih. Takšna voda lahko v najslabšem primeru tudi popolnoma zamaši celotno vejo talnega ogrevanja.To se zgodi kadar je voda v sistemu talnega ogrevanja voda iz zajetja ali vodovoda. Ta pojav lahko preprečimo z uporabo destilirane vode oziroma z dodajanjem biocidnih sredstev. V primeru, da že imamo težave z vodo je najbolje, da se obrnemo na ustreznega mojstra., ki bo očistil sistem z posebnim čistilnim sredstvom.

1.5. Odzivnost talnega gretja lahko izboljšamo

Talno gretje je manj odzivno v primerjavi z radiatorskim in tako traja precej dlje, da se prostor ogreje s talnim gretjem. Odzivnost lahko še poslabšamo, če smo izvedli prevelik razmak med cevmi ali predebelo plast estriha. Večjo odzivnost dosežemo tudi z izborom cevi z večjim premerom, ki omogočajo večji pretok vode in manjši upor. Pomembna je tudi ustrezna sistemska plošča, ki omogoča, da cevi dobro zalijemo z estrihom (potrebno je zaliti vsaj 85% cevi). Za dobro delovanje je potrebna tudi vgradnja tipal za vremensko vodeno regulacijo. Tako se bo ogrevanje avtomatično prilagajalo zunanjim temperaturam in v prostorih držalo stalno enako temperaturo, brez vklapljanja in izklapljanja.

1.6. Pravilna izbira cevi

Za talno ogrevanje so najprimernejše polietilenske cevi z zaporo vdora kisika, ki preprečuje korozijo kovinskih delov inštalacije ter onemogoča nabiranje umazanije v ceveh, ki počsi zmanjšuje pretok vode. Ponudba polietilenskih cevi je široka. Obstajajo različni razredi, ki se se med seboj razlikujejo po postopku izdelave. Razredi se imenujejo PEX a,b,c in d. Za talno gretje se zaradi dolge življenjske dobe in tehničnih lastnosti najbolj primerne cevi razreda PEX-a.  Pomembno pa je tudi, da je poreklo cevi iz EU kar olajša uveljavljanje reklamacije in jamstva v primeru napak.

2. Izvajalci

Priporočamo, da montažo talnega gretja prepustite izkušenim mojstrom, ki uporabljajo certificirane materiale s potrebnimi preizkusi in dokazili. Kadar je talno gretje kakovostno in strokovno izvedeno redko prihaja do napak in tako je skrb glede zanesljivosti odveč. V nasprotnem primeru pa lahko površno in nestrokovno izvedeno talno ogrevanje postane nočna mora uporabnika.

3. Vrste talnega gretja

3.1.Toplovodno ali električno talno gretje?

3.1.1. Toplovodno talno ogrevanje

Toplovodno talno ogrevanje spada med nizkotemperaturne načine ogrevanja. Primernejši je za dobro izolirane stavbe saj ogreva z nižjo temperaturo vode v ceveh (med 25 in 29 stopinj celzija). Pri klasičnem ogrevanju je temperatura vode nad 60 stopinj Celzija. Princip delovanja je toplovodnega talnega (ali stenskega) ogrevanja je, da se toplota vode v ceveh prenaša na estrih, s čimer se ustvarja velika grelna površina po celotni površini tal. Ogreta tla, v nasprotju z radiatorji, ne povzročajo kroženja zraka in prahu. Prav tako je zrak v prostoru s talnim gretjem manj suh, ugodnejša pa je tudi razporeditev temperature, ki seva od tal proti stropu. Temnperatura je tako najvišja pri tleh (okoli 27 stopinj) najhladneje pa je pod stropom. na ta način je lahko temperatura v celotnem prostoru za nekaj stopinj nižja kot pri radiatorskem ogrevanju, saj je občutek toplote večji. Dolgoročno to pomeni znaten prihranek energije in posledično stroškov ogrevanja. Prednost talnega ogrevanja je tudi, da ob zračenju prostorov (odpiranju oken) ne prihaja do tako velikih toplotnih izgub kot pri radiatorskem ogrevanju. Talno ogrevanje je primernejše za prostore v stalni uporabi, saj je za segretje prostora potrebuje več časa. Najbolj učinkovito je, da se v prostoru s termostatom vzdržuje stalno temperaturo in se izogiba ohlajanju in ponovnemu ogrevanju. Talno gretje je vse bolj priljubljeno tudi zaradi vse sodobnejših materialov, ki so poenostavili in pocenili izvedbo. Kljub temu je tizvedba talnega gretja cca. 20-40% dražja od izvedbe ogrevanja z radiatorji. Cevi talnega gretja se lahko polaga v klasični mokri estrih nad slojem izolacije ali pa se ga polaga na suho v posebneizolacijske plošče nad katere se položi t.i. suhi estrih. Suhi estrih je lažji od mokrega in se polaga v tanjšem sloju zato je ta način bolj primeren za renovacije starejših objektov kjer je potrebno paziti na nosilnost konstrukcije.

3.1.2. Električno talno ogrevanje

Največkrat se uporablja pri obnovah in adaptacijah starejših objektov, v upoštev pa pride tudi pri novozgrajenih stavbah, predvsem v posameznih prostorih kot so kopalnice. Primeren je za uporabo v vseh prostorih v stanovanja ( veža, hodnik, kuhinja, kopalnica, spalnica, delovnea soba itd.). Grelne preproge oziroma mreže so najprimernejše za vgradnjo pod keramiko,  grelne folije pa za vgradnjo pod lesena ali PVC tla. Folije se uporabljajotudi za sanacijo obstoječih (že dokončanih) hladnih tal. Če želimo natančno uravnavati sobno temperaturo in varčevati z energijo moramo sistem dopolniti z termostati. Največja prednost električnega talnega gretja je tanek sloj (majhna višina). Debelina grelnih folij je cca 1.8 mm, grelnih preprog pa 3.5 mm. Folijo največkrat uporabimo, ko je že izelan estrih z izolacijo ali, ko imamo že finalizirane tlake (direktno na ploščice ali les). Folijo se namesti na ustrezno izolacijo minimalne debeline 6 milimetrov, ki jo prilepimo direktno na ploščice. Grelna mreža se namešča na podoben način.

3.2. Zunanje ogrevanje

Z električnim talnim ogrevanjem lahko ogrevamo tudi tla tudi zunaj, naprimer pred garažo, na različnih dostopih ali na terasi zaradi česar nam pozimi ni potrebno kidati snega. V ta namen sta na voljo, dva sistema. Eden je primeren za asfaltne površine, drugi pa za tla iz tlakovcev ali betona. Zelo praktičen je tudi grelni kabel s katerim lahko ogrevate žlebove in s tem preprečite nastanek nevarnih ledenih sveč. ali pa ogrevate različne cevovode in odtočne cevi in jih tako zaščitite pred pokanjem v zimskih razmerah.

4. Postopek - pomembno je upoštevanje vseh pravil

Pri načrtovanju in vgradnji talnega ogrevanja je pomembno upoštevanje pravil. Izvedba izračuna talnega ogrevanja je bistvena. Izračun mora upoštevati toplotne izgube objekta oz. vsakega posameznega prostora kot tudi želene temperature v prostorih. S temi podatki se izračuna kakšen je razster polaganja cevi, dožino in premer cevi in kje potekajo zanke cevi talnega ogrevanja. Napačen razster in predolge cevi sta največji napaki, ki jih lahko naredi polagalec. Če je zanka predolga se pojavi prevelik tlačni upor v cevi, črpalka, ki poganja vodni sistem pa ima določene omejitve. Pogosta napaka je neizvedba izolacije pod cevmi talnega gretja. Neizkušeni izvajalec velikokrat tudi postavi razdelilno omarico brez avtomatskega odzračevalnega lončka nižje od razvoda cevi. Velikokrat so tudi cevi posameznih zank predolge ali so položene s prevelikim razmikom obenem pa izvajalec ne izvede tlačnega preiskusa. Zaradi neizkušenosti izvajalca tako lahko ščasoma pride do puščanja cevi pri stikih in spojih. Pomembno je tudi upoštevanje pravil za izvedbo robnih con s čimer se izniči toplotne izgube na določenih mestih kot denimo ob drsnih vratih.  Pogosto je tudi neupoštevanje pravil za izvedbo robnih con, s katerimi se izničijo večje toplotne izgube na določenih mestih stavbe, na primer ob drsnih vratih. Nenazadnje pa je bistveno tudi, da je sistem napolnjen z vodo ustrezne kakovosti. Vredno je omeniti tudi, da mora biti osnovna plošča na katero se polaga sistem talnega gretja ravna in čista. V kolikor je na tleh bitumenska izolacija se med armirano betonsko ploščo in sistemsko ploščo obvezno vgradi sloj izolacije iz PE folije pri tem pa je potrebno paziti, da kabli in cevi ostalih inštalacij pod sistemsko ploščo niso položeni križno.