1. Kotel na biomaso - kaj moramo vedeti?

1.1 Kaj je kotel na biomaso?

Kotli na biomaso so zelo podobni običajnim plinskim kotlom, ki zagotavljajo ogrevanje prostorov in toplo vodo za celoten dom, vendar namesto da bi za gorivo uporabljal plin, kurilno olje ali elektriko, uporablja bolj trajnosten material les v obliki polen, peletov ali sekancev. Uporaba lesa namesto fosilnih goriv pomaga pri preprečevanju dolgoročnih podnebnih sprememb, saj se je ogljikov dioksid, ki se sprosti med zgorevanjem, dejansko absorbiral, medtem ko je drevo raslo, zato je to v bistvu ogljično nevtralno gorivo. Odpadnega lesa je po celem svetu veliko, še posebej pa v sloveniji, ki je kar 2/3 pokrita z gozdovi. Ta odpadni les bi lahko uporabili v kotlih na biomaso ali pa v pečeh na drva. To ne bi zagotavljalo samo toplote in tople vode, ampak bi se s tem tudi zmanjšal pritisk na zmogljivosti odlagališč.

1.2 Prednosti kotla na biomaso

Goriva iz biomase veljajo za obnovljivo energijo - ogljikov dioksid, ki se proizvede pri izgorevanju, nadomesti ogljikov dioksid, ki ga absorbirajo drevesa med rastjo. Prihranki pri emisijah ogljikovega dioksida so znatni - do 9,5 tone na leto, manj ogljikovega dioksida spusti v ozračje en kotel na drva, ki nadomesti kotel na trda gorivo (premog, kurilno olje) ali električno ogrevanje. Prihranek goriva je pri tem manj pomemben. Če sistem za ogrevanje na plin zamenjate z ogrevalnim sistemom na les, boste morda na koncu plačali celo več za gorivo. Če pa nadomestite kotel na trda goriva ali električno ogrevanje z najcenejšim kotlom na biomaso, lahko letno prihranite kar precej. V kolikor pa imate na voljo svoj les, za gorivo ne boste odšteli nič. 

1.3 Slabosti kotla na biomaso

Upravljanje kotlov na biomaso zahteva več dela kot upravljanje kotlov na druga goriva. Denimo lesene pelete je treba redno nalagati (odvisno od kotla oziroma peči , vsak dan, vsake nekaj dni ali 1x na teden). Poleg tega je treba redno izprazniti posode s pepelom. Kotel na biomaso zahteva precej več prostora v hiši ali stanovanju kot drugi kotli. Poleg tega je potrebno imeti prostor tudi za zalogovnik in za skladiščenje polen, peletov ali sekancev. 

1.4 Subvencije eko sklada za kotle na polena, pelete ali sekance

Eko sklad vam ob naložbi v sodoben ogrevalni sistem na biomaso suvencionira investicijo v višini do 60 % investicije, v kolikor menjate staro kurilno napravo za novo na območju občin, ki imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka. V primeru prve vgradnje ogrevalnega sistema pa lahko dobite subvencijo v višini do 20% investicije. 

1.5 Ne pozabite na detektor ogljikovega monoksida!

Pri kurjenju katere koli vrste ogljikovodikovega goriva (zemeljski plin, premog, biomasa) je res pomembno, da v svoj dom namestite detektor ogljikovega monoksida. Teoretično, če vse gorivo zgori v celoti, se pri tem proizvede toplota, voda in ogljikov dioksid, v resnici pa ne gori celotno gorivo. To pomeni, da se včasih lahko nastajajo škodljivi plini, kot je ogljikov monoksid, ki so lahko nevarni zdravju. Dokler imate delujoči detektor ogljikovega monoksida, boste lahko v celoti izkoristili vse prednosti, ki jih lahko prinese kotel na biomaso.

2. Izberite kakovostnega ponudnika in monterja za kotel na biomaso

2.1 Izbor ponudnika kotla na biomaso

Priporočamo, da si pred odločitvijo o nabavi opreme pridobite informacije na spletu, pri ponudnikih...Nato izberite vsaj tri ponudnike in od njih pridobite informativne predračune glede na dejanske podatke o toplotnih potrebah objekta, obstoječem stanju, tlorisu kotlovnice in zalogovnika, želja glede tople sanitarne vode itd. Tako boste lahko primerjali cene in morda s pogajanji dosegli znižanje cene od želenega ponudnika. Tako boste izvedeli tudi za plačilne pogoje, morebitne popuste, roke dobave ter ali je v ceno vključena dostava. Pomembno je, da preverite tudi ali ponudnik nudi tudi montažo opreme. Če je ponudba skrbno pripravljena lahko iz tega sklepamo, da bo tudi odnos ponudnika do kupca zgleden. Priporočamo tudi predhoden posvet z izbranim strokovnjakom in ogled njegovih referenčnih kurilnih naprav. Kotli na polena so običajno že predhodno sestavljeni in pripravljeni na vgradnjo, medtem, ko so kotli na pelete največkrat dobavljeni po delih in jih je potrebno na licu mesta še sestaviti. 

2.2 Izbor monterja kotla na biomaso

Vgradnje kotla na biomaso nikoli ne izvajajte  sami temveč delo raje prepustite ustrezno usposobljenemu in izkušenemu monterju ogrevalnih naprav. Montažo najbolje izvede monter, ki ga je pooblastil proizvajalec kotla, saj je s kotlom dobro seznanjen, ima tudi predhodne izkušnje z montažo kotla, ki ste ga izbrali ter zna razrešiti morebitne probleme, ki nastanejo ob vgradnji. Pooblaščeni monter lahko tudi samostojno izvede prvi zagon kotla in vas informira o tem kako se kotel uporablja. poleg pooblaščenega monterja lahko montažo kotla zaupate tudi drugim monterjem ogrevalnih naprav saj so kotlu praviloma priložena tako navodila za uporabo kot tudi navodila za vgradnjo. Boste pa v tem primeru za prvi zagon morali poklicati pooblaščeno osebo proizvajalca kotla. V nasprotnem primeru se vam lahko zgodi, da vam proizvajalec ne bo priznal garancije za kotel v kolikor bi prišlo do napake ali okvare. 

3. Kotli na pelete, sekance in polena z avtomatskim ali ročnim nalaganjem

Najbolje je, da odločitev o ogrevalnem sistemu sprejmete že med načrtovanjem zgradbe, zato da lahko predvidite izgradnjo deponije za gorivo in prostora za dozirno napravo, mesto postavitve kotla in drugega potrebnega prostora. Kljub temu pa je največkrat potrebno prilagoditi kotel in druge.

Predno začnemo izbirati kurilno napravo se moramo odločiti na katero vrsto lesne biomase bomo kurili. Kurilna naprava mora biti namreč posebej prilagojena izbrani vrsti lesne biomase.Lahko kurimo polena, sekance, pelete, žagovino itd. pri tem pa je pametno, da upoštevamo razpoložljivost, transport in ceno goriva. Pomembno pa je tudi, da je naprava čim bolj samodejna, kar pomeni, da terja malo našega časa in ukvarjanja z njo.

3.1 Kotel na polena

Kotel na polena bo od nas zahteval več dela s pripravo in nalaganjem kotla, istočasno pa za to ne bomo potrebovali dodatnih strojev in posebnega orodja. Pri vgradnji bo zavzel veliko manjši prostor kot kotla na sekance ali pelete. Je pa potrebno zagotoviti prostor kjer se bodo polena skladiščila in obenem sušila. Potrebovali bomo tudi prostor za hranilnik toplote. Les listavcev je bolj trd od lesa iglavcev in ima zato več̌jo kurilnost na kubični meter. V istem kotlu bo trši les zato gorel več časa in ga bo potrebno manjkrat nalagati. Se pa priporoča, da se kljub pretežni uporabi lesa listavcev pri vžiganju in nalaganju goriva uporablja tudi les iglavcev, ker se tako hitreje doseže potrebno delovno temperaturo procesa zgorevanja. Priporočeno razmerje zaloge iglavcev napram listavcem je cca ena proti pet oziroma ena proti osem.

3.2 Kotel na sekance

Kotel na lesne sekance nudi večje udobje pri upravljanju ogrevalnega sistema kot kotel na polena. V kurilnici moramo poleg kotla zagotoviti tudi ustrezen prostor za zalogovnik in samodejno dozirno napravo. Opozoriti je potrebno, da je potrebno poskrbeti tudi za kakovost lesnih sekancev, kar pomeni, da so ustrezno posušeni in ustrezne dimenzije. 

3.3 Kotel na pelete

Kotel na lesne pelete nudi najvišjo stopnjo udobja. Peleti imajo višjo kurilno vrednost od sekancev zato je zalogovnik za pelete precej manjši. Je pa potrebno poskrbeti za to, da so peleti zaščiteni proti vlagi. Pelete zaradi njihove oblike, lahko črpamo po ceveh in jih prevažamo v cisterni. Na drugi strani pa so peleti precej dražji od sekancev. Kotli na pelete so priljubljeni pri ekološko zavednih gospodinjstvih v mestih, kjer ni pogojev, da bi pripravljali lastno biomaso za ogrevanje.   

3.4 Kotli z ročnim nalaganjem

To so predvsem kotli na polena s prezrač̌evanim kurišč̌em na katerega ročno položimo polena na žerjavico v zalogovnik. Ventilator pri tem sesa ali potiska nastale pline skozi odprtino v komoro pod ali zraven zalogovnika.  V tej komori se dodaja sekundarni zrak s pomočjo katerega plini izgorijo do konca. Toplota se iz nastalih dimnih plinov v toplotnem prenosniku prenese na grelno vodo, ki jo vodimo v ogrevalni sistem.

3.5 Kotli z avtomatskim doziranjem

V kotlih na sekance z avtomatskim doziranjem se uporabljajo kot gorivo lesni sekanci, ki so shranjeni v zalogovniku in ga s pomočjo polnilne naprave in podajalnega polža dovajamo v kotel. Napajalna naprava je opremljena tudi z varnostnim sistemom, ki preprečuje povratni udar plamena v polnilno napravo in zalogovnik.

Na tržišču sta na voljo dva tipa kotlov na pelete. Prvi, ki so podobni kotlom na sekance z avtomatskim doziranjem, se uporabljajo kot kotli za centralno ogrevanje in so opremljeni z zalogovnikom ali polnilnim sistemom. Prednost peletov v primerjavi z lesnimi sekanci je v tem, da so peleti bolj homogeno gorivo, njihova kurilnost glede na težo in volumen je večja, zaradi česar je lahko zalogovnik tudi do 4-krat manjši. Po drugi strani pa je zelo pomembno, da so peleti shranjeni v suhem prostoru, drugače se navlažijo in razpadejo. Drugi tip so kaminske peči, kjer gorivo avtomatsko dovajamo neposredno v zgorevalni prostor. Uporabljajo se pretežno za ogrevanje prostora, v katerem se nahajajo, čeprav lahko z vgrajenim ustreznim prenosnikom toplote ogrevajo tudi druge prostore ali sanitarno vodo. 

4. Postopek vgradnje kotla na lesno biomaso

4.1 Načrtovanje ogrevalnega sistema

Z dobro načrtovanim ogrevalnim sistemom lahko prihranimo veliko stroškov in živcev, ki bi jih terjalo kasnejše popravljanje in spreminjanje.  Najprej je potrebno določiti kakšne toplotne potrebe ima objekt z t.i. Izračunom toplotnih izgub, ki  izdela strokovnjak za ogrevanje z opravljenim strokovnim izpitom.  Izračun je pri novogradnjah osnova za izračun dimenzij ogrevalnega sistema (cevi, radiatorji, kotel...). Pri obstoječih stavbah pa se na ta način določi kakšna je potrebna moč kotla. Največkrat kotel z natančno tolikšno močjo, kot je bilo preračunano, ne obstaja. V takem primeru je potrebno izbrati takšnega z manjšo moč̌jo. Kotel najbolje deluje, tako v smislu optimalnega izkoristka energije kot tudi vrednosti emisij, pri svoji nazivni toplotni moči. Emisije pa so manjše tudi v primeru, ko kotel deluje s polno močjo daljši čas, oz. kontinuirano z čim manj vklapljanja.V fazi načrtovanja je potrebno predvideti tudi kam bomo umestili kurilnico, dimnik in zalogovnik ter načrtovati kako bomo posamezne naprave razmestili v prostoru.

4.2 Pridobitev upravnih dovoljenj

Predno se vgradi  kotel na biomaso mora lastnik pridobiti ustrezna dovoljenja na upravni enoti.

Pri novogradnji morajo projektanti vključiti kotel na lesno biomaso v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je osnova za pridobitev upravnih dovoljenj. Pri obstoječem objektu, kadar gre za zamenjavo kotlov pa je potrebno pridobiti vsaj odločbo o priglasitvi del, v kolikor z postavitvijo kotla ne posegamo bistveno v konstrukcijo ali funkcionalnost obstoječega objekta. V kolikor se odločite zgraditi zunanji zalogovnik, morate pri pristojni upravni enoti preveriti, katera dovoljenja potrebujete glede na tip zalogovnika, ki ga želite zgraditi. V primeru večjega zunanjega zalogovnika, bo najverjetneje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Vsekakor pa je pomembno, da tako kurilnica kot kotel ustrezata veljavnim predpisom o požarni varnosti.  

4.3 Postopek vgradnje

Poskrbite, da je v kotlovnici dovolj svetlo ter iz nje odstranite vse kar ne potrebujete za delovanje in vzdrževanje kotla. Tla kamor bomo postavili kotel morajo biti ravna in čista. Vsaj ob eni strani kotla je potrebno zagotoviti prostor za prehod v širini 0.8m, kjer bomo dostopali in upravljali z kotlom. Predvideti je potrebno, da se na to stran odpirajo vratca in druge čistilne odprtine. Nov kotel na polena lahko običajno postavimo kar na mesto prejšnjega kotla, saj je po dimenzijah podoben tako kotlom na trdna goriva kot kombiniranim kotlom. V primeru kotla na sekance ali pelete pa je potrebna vgradnja zalogovnika oziroma preureditev prostora za ta namen. Tovrstni kotli zaradi dozirne naprave potrebujejo več prostora. Najmanjša dimenzija kurilnice za kotel na lesno biomaso je 8m2 za večje moči kotla pa najmanj 12m2.  Kotel se najbolj enostavno prenese v kurilnico s pomočjo dvigala ali viličarja. Kadar je prostor ozek pa kotel previdno premikamo po valjih ali z močnim vozičkom. Montaž̌o kotla opravi monter ogrevalnih naprav. Prvi zagon pa pooblaščena oseba proizvajalca.

4.4 Dovod zraka v kurilnici

Za vgradnjo kurilne naprave potrebno zadostiti vsem gradbenim zahtevam za kotlovnico ter zahtevam prezračevanja po ustreznih tehničnih predpisih. Zagotoviti moramo ustrezen dovod svežega zraka, ki omogoča proces zgorevanja in varno zadrževanje oseb v kotlovnici. Odprtina po kateri je zagotovljen dovod zraka naj ima premer 180 mm in naj bo locirana blizu tal. V kolikor je odprtina pokrita z mrežo je potrebno njen premer ustrezno povečati.