1. Kaj je dobro vedeti o krovskih delih in izbiri kritine?

Strešna kritina nas ščiti pred vremenskimi vplivi ter onemogoči navlaževanje materiala in konstrukcije v stavbi, s čimer prepreči razrast plesni in gliv ter posledično propadanje. Streha mora biti vodotesna oziroma v več slojih, ki odvajajo vodo. Poleg strešne kritine jo sestavljajo tudi kleparski izdelki (obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistemi za odvajanje meteorne vode (žlebovi in odtočne cevi). Vodotesnost dosežemo z materialom, ki ne prepušča vode in je izveden brez stikanja ali z vodotesnimi stiki. Kritina pa se polaga v naklonu s prekrivanjem oziroma na preklop s čimer dosežemo, da se padavine hitro stečejo s strehe. Vodotesno morajo biti izvedeni tudi vsi morebitni priključki in preboji na strehi.

1.1 Izbira strešne kritine

Kadar izbiramo strešno kritino je pomembno, da pri tem upoštevamo obliko strehe ter koliko je streha razgibana in v kakšnem naklonu je.  Pomembno je upoštevati tudi v katerem klimatskem pasu je naš objekt ter kakšni so tam lokacijski pogoji ter tipologije arhitekture. Vrsta izbrane kritine se razlikuje tudi po namembnosti arhitekture (industrijski objekt, gospodarsko poslopje, stanovanjska hiša, lopa...) Kadar izbiramo strešno kritino za novogradnjo lahko izbiramo med vsemi obstoječimi vrstami strešnih kritin medtem, ko smo pri izbiri kritine za obstoječ objekt ali kulturni spomenik omejeni na točno določeno vrsto kritine. Izbor strešne kritine pa je nenazadnje odvisen tudi od naših finančnih zmožnosti in od tehnične regulative v sloveniji. Pri starejših stavbah ali kulturnih spomenikih je v veliko primerih potrebno poiskati strešno kritino iz treba  kamna, lesa, slame ali opeke. Lesene skodle še ročno izdelujejo nekateri ponudniki v Sloveniji medtem, ko je kamnito kritino težko najti. Le-to večinoma uvažamo iz Nemčije, ali jo nadomestimo s kakšno drugo. Seveda pa na kulturnih spomenikih ni dovoljeno uporabiti nadomestkov.

2. Krovska dela in izbira mojstra

Krovčevo osnovno delo je pokrivanje streh različnih objektov. Lahko prekriva streho novozgrajenega objekta ali pa sanira že obstoječo streho oz. kritino. Pri novih strehah krovec na novo strešno konstrukcijo pritrjuje kritino različnih oblik in materialov, od opečne, pločevinaste do valovitke itd. Kadar gre za sanacijo mora krovec najprej preveriti stanje in kakovost obstoječe kritine ter podkonstrukcije. Na podlagi ugotovljenega se odloči za ustrezen način sanacije. Delo začne z odstranjevanjem poškodovane kritine, zamenja tudi morebitno poškodovane dele strešne konstrukcije. Na koncu streho oz. dele strehe prekrije z novo kritino.  Kadar gre zgolj za obnovo strehe lahko krovec sam popravi ali preuredi strešno konstrukcijo, saj gre za manjša dela. Pri novi strehi pa konstrukcijo običajno drugi strokovnjaki, pri leseni konstrukciji so to denimo tesarji. Zaradi vedno večjega prepletanja krovskih, tesarskih in stavbno kleparskih del krovska podjetja danes običajno združujejo vsa ta znanja in ponujajo celostno rešitev strešnih del. 

Pri izbiri izvajalca krovskih del bodite previdni. Kakovostnega, ustrezno usposobljenega kadra, še posebej za polaganje bolj zahtevnih kritin, pri nas primanjkuje. Šolanja za izvajalce, ki jih organizirajo proizvajalci so velikokrat nezahtevna in nepopolna, daljšega sistematičnega usposabljanja pa običajno ne nudijo. Prav tako proizvajalci  ne opravljajo kontrole izvajalcev oz. izvedb. Pri izbiri ne zanemarite referenc in slovesa, ki ga ima posamezen krovec, dobro pa je tudi preveriti ali ima krovec še kakšna dodatna potrdila o šolanju, kakovosti. Opravljanje krovskih del v lastni režiji že zgolj zaradi varnosti pri delu močno odsvetujemo. Gre pa tudi za precej zapleteno izvedbo z zahtevnimi detajli. Škoda, ki si jo povzročimo z slabo izvedenimi deli je lahko zelo velika. 

3. Najpogostejše vrste strešnih kritin pri nas

Pomembno je, da izbrani krovec dobro obvlada pokrivanje streh z različnimi kritinami. Poznati mora lastnosti določene kritine, na kakšen način se prekriva ter kako se jo vzdržuje. 

3.1 Jeklena pločevinasta kritina

Pozitivna lastnost kritine iz pločevine je njena majhna teža. Kritina za streho s površino 150 kvadratnih metrov tehta približno 1000 kg. Novejše različice jeklenih kritin imajo posip, ki polepša videz kritine obenem pa deluje tudi kot protizvočna izolacija ob padavinah. Kritino se na ostrešje pritrdi s pribijanjem na sprednjem robu, ki prepreči zamakanje. Nekatere strešne plošče, ki so na voljo danes, segajo v enem kosu od slemena do kapa. To zelo poenostavi polaganje oziroma pritrjevanje brez večjega poseganja v ostrešje. Nekoliko manj dobra lastnost kritin iz pločevine je ta, da se ob temperaturnih spremembah na njih dela kondenz. Proizvajalci pa so našli rešitev tudi za ta problem in ponujajo sendvič plošče pločevinaste kritine z izolacijo (stiropor, poliuretan, mineralna volna itd.), ki preprečuje nastajanje kondenza obenem pa deluje kot zvočna in toplotna izolacija. Kovinska kritina je najdražja med vsemi kritinami.

3.2 Bitumenska kritina oz. Tegola

Pri oblikovno zahtevnejših, razgibanih strehah uporabimo bitumensko kritino, ki za montažo ne potrebuje dodatnih strešnih elementov. Njena prednost je tudi, da je lahka (kvadratni meter tehta zgolj 10 kg). Bitumenske strešne plošče oz. ploščice so sestavljene iz nosilne osnove iz bitumna in steklenih vlaken in kremenčevega posipa na zgornji površini. Kremenčev posip je lahko različnih barv deluje pa tudi kot zaščita pred ultravijoličnimi žarki. Bitumensko kritino lahko uporabimo za vse vrste objektov in pri vseh strešnih naklonih. Obstaja tudi bitumenska strešna kritina z bakreno zgornjo plastjo.

3.3 Vlaknocementna kritina

Vlaknocementna kritina je ena izmed cenovno najugodnejših strešnih kritin. Njena prednost je tudi ta, da je izdelana v popolnoma enakih dimenzijah kot so bile nekoč azbestne vlaknocementne plošče, ki so danes seveda prepovedane. Tako pri obvezni zamenjavi azbestne kritine ni bilo potrebno zamenjati še vsega ostrešja in nosilnih letev. Po več kot dvajsetih letih pa je sedaj na vrsti za zamenjavo tudi ta prva generacija vlaknocementnih plošč. Stroški sanacije strehe so bistveno nižji, če ni potrebno zamenjati celotnega ostrešja. Vlaknocementna kritina je ena najlažjih naravnih kritin (tehta 19 kg na kvadratni meter) Uporabimo jo lahko pri vseh vrstah objektov in tudi pri nizkih naklonih streh (minimalno 7 stopinj).  Sekundarna kritina v primeru vlaknocementnih plošč ni potrebna, ker je material naraven in zrakoprepusten zato na njem ne nastaja kondenz. 

3.4 Betonska kritina

Betonska kritina je zelo odporna proti velikemu nihanju temperatur značilnem tudi v naših krajih. Zaradi posebnih tehnologij izdelave ter površinskih nanosov zaščitnih slojev, so betonski strešniki odporni tudi proti zmrzali saj odbijajo vlago. Poleg tega površinska obdelava s kremenčevim oksidom ščiti proti škodljivim vplivom Uv žarkov in proti nabiranju alg in mahov. Betonski strešniki so cenovno ugodni. Primerni so za vse strehe, ki imajo naklon vsaj 15 stopinj. Pri naklonih od 15 do 22 stopinj je potrebno montirati tudi sekundarno kritino in ustvariti večji preklop med posameznimi strešniki.

3.5 Opečna kritina

Opečni strešniki so narejeni iz naravnega in okolju prijaznega materiala gline. Glino se zmešaz vodo ter posuši na zraku na koncu pa še žge v peči. Glino lahko 100% recikliramo, poleg tega pa je tudi zelo vzdržljiv material. Odporna je na UV žarke, kisline, luge, mehanske poškodbe, ogenj in mraz. danes obstajajo tudi taki strešniki iz opeke, ki jih je možno položiti na strehe nizkih naklonov od 15 stopinj naprej. Opečna kritina ima dolgo življenjsko dobo, njena cena pa je dokaj zmerna. 

4. Postopek

4.1 Ogled in izmere

Krovec vas obišče na domu in opravi ogled ter izmere vaše strehe ogleda vašo streho. Ob tem vam poda tudi svoje strokovno mnenje ter vam svetuje in vas informira. Po ogledu prejmete informativno ponudbo za zamenjavo vaše strešne kritine. 

4.2 Dogovorjeni termin

Po tem, ko s plačilom avansa (običajno 50%) potrdite ponudbo se z krovcem dogovorita o terminu začetka del ter roku dokončanja. Pri tem je potrebno upoštevati malce širše časovno okno saj je izvedba krovskih del v veliki meri odvisna od vremenskih pogojev. Pomembno je tudi, da vse podrobnosti dogovora s krovcem dogovorite v obliki pogodbe ali pa zapišete v  predračunu.   

4.3 Začetek del

Za polaganje strešne kritine na enodružinski hiši izvajalec običajno potrebuje približno teden dni. Delo poteka po naslednjem vrstnem redu: 

1. Najprej se postavi delovni oder ter se zaščiti strešne robove. 
2. V primeru zamenjave stare kritine je potrebna odstranitev kritine, kar vključuje tudi odvoz na deponijo. 
3. Nadalje izvajalci pazljivo pregledajo strešno konstrukcijo, pripravijo površino oz. namestijo nove strešne letve. 
4. V enem delovnem dnevu se nato običajno položi vsak kritina, vključujoč zatrepe, grebene, žlote itd. 
5. Na koncu se pregleda novo streho ter počisti delovišče.