1. Ravna streha na splošno

1.1 Ravna streha skozi zgodovino

Danes ravna streha praktično prehiteva dvo- in večkapnice. Verjamemo, da ste se tudi vi že srečali z mislijo, ali bi za sovjo hišo izbrali prav ravno streho, simbol sodobne arhitekture. Ravna streha se je na veliko začela uporabljati že v času modernizma, v začetku 20. stoletja, ko Le Corbusier za eno izmed svojih 5 točk moderne arhitekture postavi prav ravno streho. Hitro so mu sledili še drugi, na razstavi Modern Architecture leta 1932 pa so se razstavljale izključno hiše z ravnimi strehami. Ravna streha je prevzela monopol v arhitekturi. Tehnologija je takrat že toliko napredovala, da je bila njena izvedba mogoča, vseeno pa detajli, ki jih zahteva ravna streha, niso bili vrhunsko izpopolnjeni. Zato je ravna streha obdobja modernizma kasneje naletela na mnogo očitkom tehnično nepopolne izvedbe, kar se je odražalo v puščanju in poplavljanju objektov. A naj vas ne skrbi. Tehnologijo je v stotih letih od začetkov 20. stoletja že toliko napredovala, da je ravna streha danes brezhibna in nič manj zanesljiva od katere koli poševne strehe.

1.2 Ravna streha v Sloveniji

Ravna streha je v Sloveniji zelo popularna, treba pa se je zavedati, da na številnih območjih Slovenije ni dovoljena oziroma je izrecno prepovedana s občinskimi prostorskimi načrti in drugimi prostorskimi akti. Temu je tako predvsem na Gorenjskem in ostalih hribovitih predelih Slovenije, kjer prostorski akti težijo k ohranjanju tradicionalne in tipične arhitekturne zasnove z dvo- ali izjemoma večkapnicami. Ravna streha v teh območjih pravzaprav niti ne bi bila smiselna, saj bi se velike količine snega na strehi kopičile, namesto da bi čimprej padle s strehe. Ostri koti 35-45 stopinjskih naklonov streh so tako logična posledica okolja, v katerem se take hiše nahajajo, specifično grajeno krajino pa bi ravne strehe hitro negirale in uničile. Preden se odločite za gradnjo ravne strehe, se torej pozanimajte, ali je v vašem območju sploh dovoljena.

2. Ponudniki in izvajalci

Ravno streho bo izvajal tisti izvajalec, ki bo prevzel tudi vsa druga gradbena dela. Če gre za standardno opečno konstrukcijo z armiranobetonskimi vezmi, bo streho izvajal izvajalec, ki je zgradil preostalo konstrukcijo hiše, če gre za hišo, v celoti zgrajeno iz armiranega betona, bo to počel izvajalec, ki je sposoben zgraditi hiše iz tega materiala. Pri izbiri izvajalca je torej pomembno, da zna izvesti celotno hišo, streha je zgolj zaključni del izvedbe. Če izvajalec v svojem življenju ni zgradil niti ene betonske hiše, mu najverjetneje ni pametno prepustiti izvedbe vaše, saj s tem tvegate nepopravljive napake pri gradnji. Prosite izvajalce, naj vam pokažejo nekaj svojih referenčnih primerov zgrajenih enodružinskih hiš, saj se boste na podlagi tega lažje odločili, katero je najprimernejši za izvedbo vaše.

3. Konstrukcija ravne strehe

Konstrukcija ravne strehe ni mogoča v vseh materialih oziroma uporaba določenih materialov niti ni smiselna. Leseni nosilci v kombinaciji prečnih nosilcev in špirovcev so dober konstrukcijski sistem za dvokapne in večkapne strehe, ne pa za ravne strehe. Če gradimo opečno hišo z armiranobetonskimi vezmi, bo ravna streha tako kot medetažne plošče iz betona, prav tako bo betonska, če je cela hiša iz betona. Druga opcija so ravne strehe iz prefabricirane konstrukcije, npr. po sistemu monta stropov, kjer gre za sovprežno konstrukcijo opeke in betona ali pa podobna sovprežna konstrukcija betonskih blokov in betona. Tretja opcija je jeklena konstrukcija, ki je sicer za enodružinske hiše zaradi visoke cene in majhnih razponov popolnoma nesmiselna, ali pa lahka kovinska konstrukcija iz jeklenih ali alu nosilčkov in trapezoidno pločevino. Slednji konstrukcijski sistem je zelo pogost v nekoliko toplejših geografskih področjih, npr. na zahodni obali ZDA in Avstraliji, zelo popularen pa je postal po 2. sv. vojni z nastopom projekta »case Study Houses« v ZDA, ko so arhitekti preučevali možnosti novega načina bivanja in uporabe poceni materialov.

4. Toplotna izolacija ravne strehe

4.1 Neizolirana ravna streha

Če se ravna streha nahaja nad neogrevanimi prostori, ne potrebuje toplotne izolacije. Prav tako je ne potrebuje na tistih geografskih področjih, kjer so letne povprečne temperature zelo visoke, npr. v Mediteranu ali na jugu Evrope. Pri nas naletimo na izvedbo raven strehe brez toplotne izolacije samo v primeru ravne strehe nad garažo ali shrambo, drvarnico. Izvedba ravne strehe brez toplotne izolacije je relativno preprosta, ne smemo pa pozabiti na hidroizolacijo. Ne glede na to za katero vrsto konstrukcije garaže oziroma neogrevanega prostora gre (betonska garaža, jeklena konstrukcija, OSB...), je postopek konstrukcije ravne strehe zelo podoben. Streho se mora izolirati z dvojnim slojem hidroizolacije, sledi strešna folija, bitumenska ravna kritina s posipom ali druga krovna površina, ki jo predlaga in garantira izvajalec.

4.2 Izolirana ravna streha

Streho se večkrat poimenuje peta fasada hiše. Skoznjo se lahko izgublja do 25% toplote iz stavbe, zato je dobra toplotna izolacija izjemno pomembna. Pri nas je zaradi zimskih temperatur in teženja k energetski varčnosti zahtevana seveda izolirana ravna streha. Toplotno izolirana ravna streha nad bivalnimi prostori zahteva precej drugačno izvedbo kot neizolirane ravne strehe. Če želite za hišo ali prizidek, ki ima ravno streho, bodite izjemno pozorni predvsem na to, da je streha kakovostno in primerno toplotno izolirana in hidroizolirana. Samo tako bo zagotovljeno dobro odvajanje padavinske vode, stroški ogrevanja pa bodo nizki. Toplotna izolacija ravne strehe je namenjena vzdrževanju bivalnega ugodja tako pozimi, ko preprečuje uhajanje toplote ven, kot tudi poleti, ko preprečuje pregrevanje stavbe zaradi sonca in vzdržuje želeno temperaturo notranjih prostorov.

5. Detajli izolirane ravne strehe

5.1 Toplotna izolacija ravne strehe

Toplotna izolacija ravne strehe ni namenjena samo toplotni izolaciji, ampak nas ščiti tudi pred zvokom dežnih kapelj in drugega hrupa iz okolice. Toplotna izolacija ravne strehe prav tako preprečuje nastanek kondenza vode v konstrukciji, kar je še posebej problematično pri armirano-betonski podlagi. V tem primeru kondenz oksidira z armaturo v betonu, ki začne rjaveti. Toplotna izolacija ravne strehe med drugim preprečuje tudi, da bi bila konstrukcija  hiše preveč izpostavljena temperaturnim nihanjem in torej zagotavlja toplotno stabilnost konstrukcije. Temperaturna nihanja povzročajo raztezanje in krčenje konstrukcijskega materiala, kar lahko vodo do poškodb in deformacij konstrukcije in posledično krajšo življenjsko dobo. Toplotna izolacija ravne strehe konstrukcijo torej zaščiti na več načinov.

5.2 Kako se izvede toplotna izolacija ravne strehe?

Redkeje se uporabljajo prezračevane ali kombinirane ravne strehe. Toplotna izolacija ravne strehe ima v tem primeru med konstrukcijo in izolacijo še zračni sloj. Pri enodružinskih hišah se najpogosteje uporabljajo „tople strehe“, kar pomeni, da so vsi sloji med seboj spojeni. Glede na vse večje zahteve po vse nižji toplotni prehodnosti s strani PURESa priporočamo, da na ravno streho položite vsaj  25 cm izolacije. Pomembno je, da izberemo kvalitetno toplotno izolacijo, ki prenese tudi tlačni pritisk, če se morebiti odločamo za pohodno ravno streho. Navadno se na ravno streho sicer polaga več plasti XPS toplotne izolacije ("stirodurja") debeline od 8 do 12 cm z možnostjo preklopa za še dodatno preprečevanje vdora meteorne vode. 

5.3 Tehnične smernice toplotne izolacije ravne strehe (pravilnik PURES)

Skladno s tehnično smernico TSG-01-004:2010, je za učinkovito rabo energije določeno, da se toplotna prehodnost gradbenih konstrukcij (U) toplotnega ovoja stavb računa po standardu SIST EN ISO 6946 in SIST EN ISO 2011. Največje dovoljene vrednosti so:

- Strop proti neogrevanemu prostoru, stropi pri sestavi ravnih ali poševnih streh - torej ravne ali poševne strehe: 0,20
- Terase manjše velikosti, ki skupaj ne presegajo 5% površine strehe: 0,60
- Strop proti terenu: 0,3

5.4 Hidroizolacija ravne strehe

Pri ravni strehi je ključnega pomena zagotovo hidroizolacija ravne strehe. Prepričanje, da ravne strehe puščajo, ne odvajajo vode in da imamo zato z njimi kar se tiče vode same probleme, je zastarelo in neresnično. Pomembna je le kakovostna izvedba ravne strehe in pazljivost pri določanju detajlov hidroizolacije. Dobri detajli in izvedba pa so nenazadnje pomembni pri čisto vsaki strehi, tu pri strehah z naklonom.

5.5 Izvedba hidroizolacije ravne strehe

Hidroizolacija ravne strehe se izvede tako, da se na betonsko podlago najprej nanese hladen bitumenski premaz, ki zapre strukturne pore betona. Nujno je, da je betonska plošča izvedena pod kotom, saj tako zagotovimo odtekanje vode. Nato se na to plast bitumenskega premaza točkovno zvarijo bitumenski trakovi, ki delujejo kot parna zapora, tej plasti pa sledi »stirodur« oz. XPS toplotna izolacija (npr. FIBRANxps). Naslednjo plast hidroizolacije ravne strehe predstavlja točkovno varjen elastomerni bitumesnki trak, ki v skupni debelini znaša okrog 10 mm. Nanj se nato položi dodatna plast XPS toplotne izolacije, nato pa sledi še zaključna plast ravne strehe, najpogosteje kameni nasip. Tako izvedena hidroizolacija ravne strehe bo svojemu namenu brezhibno služila še mnogo desetletij.

5.6 Vrste ravne strehe

Poznamo več vrst izvedbe ravne strehe glede na plasti hidroizolacije in toplotne izolacije. Pri topli ravni strehi je nujna kvalitetna izvedba parne zapore pod slojem toplotne zaščite, pri obrnjeni ravni strehi pa to funkcijo parne zapore prevzame kar sklop hidroizolacije. Hidroizolacija je pred zunanjimi vplivi najbolj zaščitena v primeru obrnjene strehe, pri topli ali hladni izvedbi ravne strehe pa je nujno, da se hidroizolacijo dodatno zaščiti vremenskimi in mehanskimi vplivi.

Vrste ravne strehe glede na sloje hidro in toplotne izolacije:

- Topla (neprezračevana): nosilna konstrukcija, nato toplotna izolacija in hidroizolacija.
- Hladna (prezračevana): nosilna konstrukcija, nato toplotna izolacija, zračni sloj, na koncu hidroizolacija.
- Obrnjena ravna streha (prezračevana): najprej nosilna konstrukcija, nato hidroizolacija, na koncu toplotna izolacija v enem sloju.
- Ravna streha »plus«, pogosta pri energijskih sanacijah: najprej nosilna konstrukcija, nato toplotna izolacija, hidroizolacija in nato še en sloj toplotne izolacije.
- Zelena streha (posebna oblika strehe): V osnovi kot topla ali obrnjena streha z nujnim dodatnim slojem, tj. protikoreninsko zaščito.

Glede na tip ravne strehe je najprimernejša toplotna izolacija ravne strehe:

- ekspandirani polistiren za tople in hladne strehe
- XPS za obrnjene strehe
- kamena volna za tople in hladne strehe

5.7 Primer izvedbe ravne strehe

Kakor smo omenili je izvedba ravne strehe mogoča na več načinov, zato so precej različne tudi podrobnejše sestave posameznih slojev. Navajamo preverjeno sestavo DUO ravne strehe, kjer je naklonski beton zamenjan s toplotno izolacijo v naklonu:

1. zaščitni sloj, najpogosteje prani prodec, debeline 70 mm
2. filtrski sloj: polipropilenski filc (npr. FIBRANskin SEAL), min. 135 g/m2, debeline <2 mm
3. dodatna toplotna izolacija: XPS – FIBRANxps 300-L (»stirodur«), stopničast preklop, debeline 200 mm,
4. hidroizolacija: 2 x elastomer-bitumenski varilni trak z nosilcem, zgornji sloj polno varjen, spodnji točkovno varjen, d = 0,9 cm
5. toplotna izolacija v naklonu: XPS – FIBRANxps INCLINE (»stirodur«), srednje debeline 100 mm
6. parna zapora: 1 x bitumenski varilni trak z nosilcem steklenega voala in vložkom aluminijaste folije, točkovno varjen, debeline <1 mm
7. hladni bitumenski prednamaz