1. Zelena streha – nekaj splošnih informacij

1.1 Zgodovina zelene strehe

Zgodovine razvoja zelene strehe sega daleč nazaj v začetke 20 stoletja. Takrat je znameniti arhitekt Le Corbusier izumil »jardin au toit« oz. po slovensko vrt na strehi, saj je trdil, da mora arhitekt toliko kvadratnih metrov vrta, kot ga je pozidal, nadomestit z vrtom na ravni strehi. Vendar pa v primeru Le Corbusierjevih hiš še ne moremo govoriti o takšnih zelenih strehah, kot jih poznamo danes. Rastline so bile namreč pretežno posajene v loncih ali visokih gredah. Le Corbusierjeva arhitektura pa je načela pomembno debato o ohranjanju zelenih površin in načinu, kako nadomestiti tiste naravne površine, ki smo jih pozidali. V zadnjih stotih letih sta tehnologija in filozofija zelenih streh izredno napredovali, tako da so današnje zelene strehe veliko bolj ekološke, tehnološko in gradbeno napredne in vsestranske. 

1.2 Ravne in poševne zelene strehe 

Obstajajo tako ravne kot poševne, torej kapne zelene strehe. Ravne zelene strehe so lahko pohodne ali nepohodne, prednost ravnih pohodnih streh pa je ta, da lahko funkcionirajo kot dodatni zunanji prostor hiše. Poševne strehe največkrat niso pohodne, saj zaradi svojega naklona ne morejo biti namenjene posedanju ali gojenju pridelkov. Naklonov, večji od 45 stopinj, pa zaradi pospešenega odnašanja in drsenja prsti v deževnih dnevih najpogosteje ni mogoče ozeleniti. 

1.3 Tehnološke prednosti zelene strehe 

Zelene strehe imajo številne prednosti. Danes je tehnologija že tako napredovala, da so zelene strehe izvedene skladno z najvišjimi gradbenimi standardi, lepe, poleg tega pa so – in to je njihova največja prednost – izjemno ekološke. Največja prednost zelene strehe je njen ugodni vpliv na okolje, saj preprečuje pregrevanje ozračja, ki je posledica odbijanja sončne energije od strehe in absorpcije toplote, ki jo material nato postopoma oddaja v ozračje. Zelene strehe pa ne preprečujejo le pregrevanja ozračja, pač pa tudi vaše hiše oz. stavbe, na kateri se nahajajo. Rastline na zelenih strehah vzpostavljajo ugodno bio-klimo. Zelene strehe pozimi delujejo kot dodaten sloj toplotne izolacije, s čimer pripomorejo k zmanjšanju stroškov ogrevanja prostorov. 

Druga prednost je, da zelene strehe absorbirajo deževnico, posledično pa se precej manj vode izteka v kanalizacijske odtoke. Zaradi tega ne prihaja do zamašitve odtokov v deževnih delih leta, prav tako se občutno zmanjša možnost nastanka poplav. Zelene strehe stavbo in konstrukcijo prav tako ščitijo pred točo in UV sevanjem, kar podaljša življenjsko dobo stavbe. 

Dodatna prednost zelene strehe je tudi ta, da nase veže izpuste iz zraka. Rastline ogljikov dioksid porabljajo za procese fotosinteze in ga pretvarjajo v kisik, prav tako pa iz zraka poberejo kar 80% drugih atmosferskih delcev. 

1.4 Uporaba zelene strehe 

Poleg številnih tehnoloških prednosti, ki smo jih našteli, pa zelene strehe ponujajo tudi številne možnosti uporabe. Predvsem ravne zelene strehe lahko uporabljamo kot dodaten zunanji prostor, ki nam s svojim zelenjem ponuja prijeten ambient. Na zelenih strehi lahko prirejamo vrtne zabave, namestimo igrala za otroke (peskovnik, tobogan), ali pa si celo omislimo vrt na strehi, če nam ga ne terenu primanjkuje. To je dobra rešitev, saj je tak vrt varen pred škodljivci, kot so polži, divjad in glodavci. 

1.5 Estetika zelene strehe 

Zelene strehe ponujajo številne možnosti zasaditve. Kakšen tip rastlin bomo lahko zasadili, je odvisno od tipa zelene strehe in globine prsti, ki nam je na voljo – o tem bomo podrobneje govorili v nadaljevanju. Če naša zelena streha omogoča nekoliko debelejšo plast prsti, si lahko omislimo nizke grmičke, trave, druge trajnice in celo cvetoče cvetje. Nekatere zelene strehe z globljimi plastmi prsti pa omogočajo celo nasaditev dreves, ki poleti nudijo prijetno senco. Cvetoča zelena streha je še posebej lepa in pristoji vsaki hiši. Objekti z zeleno streho se bodo dobro zlili z okolico in delovali nemoteče. 

2. Vrsta ozelenitve zelene strehe 

2.1 Trajnice in zimzelene rastline 

Če želimo na strehi imeti še kakšen drugi tip rastlin, ne samo mahove in trave, lahko streho zasnujemo tako, da bo zelena vso leto. To dosežemo z izbiro zimzelenih rastlin. Poleg letnih časov in cikla cvetenja moramo gledati tudi na primernost določenih rastlinskih vrst za dane vremenske pogoje. Najbolj odporne in primerne so seveda avtohtone rastlinske vrste, ki so na podnebje navajene. Pred izbiro rastlinskih vrst se posvetujmo z vrtnarjem. 

2.2 Ekstenzivna zelena streha 

Najbolj priljubljena je seveda ekstenzivna zelena streha. Ta tip zelene strehe je najmanj zahteven za vzdrževanje, saj se na streho z ekstenzivno zazelenitvijo nasadi predvsem nizkorastne rastline, ki strehe ne obremenjujejo. Priljubljene rastlinske vrste za ta tip zelene strehe so sivka, majhni borovi grmičji, okrasne trave, prerunike, rmani, pušpani in podobno, lahko pa zasadimo tudi zelišča, kot so bazilika, žajbel ali rožmarin. Možnosti je resnično veliko. Takšno streho je potrebno vzdrževati in negovati le toliko, da se rastline primerno razrastejo, nato pa uspevajo same od sebe. Le poleti jih je v primerih suše in ekstremnih temperatur potrebno nekoliko pogosteje zalivati. Takšna vrsta zazelenitve je primerna tako za ravne strehe kot za strehe z naklonom, odsvetuje pa se v primeru streh z izjemno strmimi nakloni, saj bi obilno deževje lahko pretirano odnašalo prst, ki jo te rastline potrebujejo. Prav tako je med rastlinami nekoliko več praznih površin kot če bi na streho zasadili le navadno travo. Pretirani nakloni so prav tako neugodni za vzdrževanje rastlin v začetnih fazah. Debelina plasti prsti pri tem tipu strehe je okoli 15 cm.  

2.3 Intenzivna zazelenitev 

Intenzivno ozelenjena zelena streha je verjetno najlepša in najprivlačnejša zelena streha, ki pa žal zahteva ogromno dela. Pravzaprav je z njo isto veliko dela kot z vrtom. Intenzivna zelena streha namreč vsebuje vse vrste rastlin, od nizkih grmovnic, do manjših dreves, cvetočih rastlin in grmov in podobno. Zaradi tega je potrebno rastje redno obrezovati, gnojiti, presajati in seveda zalivati, pozimi pa v primeru ekstremnih temperatur tudi ustrezno zaščititi. Na takšnih strehah pogosto srečamo nizkorastne javorje, borovce, vrtnice, potonike in podobno. Takšne zelene strehe so primerne predvsem za objekte, kjer so strešne terase osrednji zunanji prostor zadrževanja, kjer preživimo resnično veliko svojega prostega časa. To namreč upraviči vložek, ki ga moramo nameniti za vzdrževanje takšne strehe. Intenzivna ozelenitev je primerna le za ravne, pohodne strehe, saj moramo do rastlin neprestano dostopati in jih vzdrževati. Debelina prsti pri tem tipu strehe je min. 20 cm, če pa želimo nasaditi tudi manjša drevesa, pa vse do 100 cm. To precej poveča lastno teže strehe, kar vpliva na celotno konstrukcijo in količino materiala. 

2.4 Biotopske zelene strehe 

Zadnja vrsta zelenih streh so ti. biotopske zelene strehe, ki so najenostavnejše za vzdrževanje. Biotopske zelene strehe imajo le nizko, avtohtono rastje, ki pretežno sestoji iz mahov in zelo nizkih trav. Takšno rastje ne potrebuje nobene nege in je zelo odporno na vse vremenske razmere. Takšna vrsta ozelenitve je primerna za vse tipe streh, najpogosteje pa se uporablja na strehah s strmimi nakloni. Za biotopsko zazelenitev strehe zadostuje že med 5 – 10 cm plasti zemlje. 

3. Vzdrževanje zelene strehe 

3.1 Vrsta ozelenitve 

Na zahtevnost vzdrževanja zelene strehe najbolj vpliva vrste ozelenitve strehe. Daleč najzahtevnejša je seveda intenzivna ozelenitev strehe, ki zahteva grabljenje, gnojenje, obrezovanje in redno zalivanje ter presajanje. S takšno streho je približno toliko dela kot s kakšnim srednje velikim vrtom. Manj vzdrževanja zahteva ekstenzivna zazelenitev strehe, kjer moramo trave in nizke grmovnice vzdrževati le v začetnih fazah do razrasta, nato pa vedno manj. Nič vzdrževanja pa ne zahteva biotopska ozelenitev strehe, ki sestoji iz mahov in trav. 

3.2 Zalivanje zelene strehe 

Frekventnost in količina zalivanja zelene strehe je odvisna od tipa zelene strehe. Če imamo intenzivno zazelenitev z zahtevnimi rastlinskimi vrstami, ki so občutljive na sušo, jih bomo v pomladnih in poletnih mesecih morali zalivati redno, vsak drugi dan. Biotopske zazelenitve ni potrebno zalivati, čeprav se priporoča poostren nadzor rastja v poletnih mesecih, saj se lahko trava in mahovi posušijo in jih je treba zamenjati. V najslabšem primeru se mora takšno streho v poletnih mesecih zaliti 1 – 2x. 

3.3 Poševne zelene strehe 

Če so pohodne ravne zelene strehe enostavne za vzdrževanje, saj lahko do njih dostopamo brez težav, je zgodba pri poševnih strehah povsem druga. Poševne strehe s strmimi nakloni so lahko zelo nevarne, zato svetujemo, da vzdrževanje takšne strehe prepustite strokovnjakom z varnostno opremo. Če gre za biotopsko streho, ki vzdrževanja skorajda ne potrebuje, boste njihovo pomoč potrebovali le občasno. 

3.4 Odstranjevanje plevela 

Ne glede na tip zelene strehe moramo pri vsaki redno odstranjevati plevel, ki ga na streho prinese veter. Če se plevel pretirano razraste, lahko njegove korenine poškodujejo plasti strehe in prerastejo rastline, ki smo jih zasadili na streho. To zmanjša učinkovitost zelene strehe in vpliva na celoten objekt. 

4. Konstrukcija zelene strehe 

4.1 Statični preračun 

Preden se lotimo konstrukcije zelene strehe, mora streho (kot vse ostale elemente hiše) natančno preračunati statik. Zelena streha zaradi prsti in teže rastlin namreč predstavlja dodatno obremenitev, ki je precejšnja – govorimo tudi o 100 – 150 kg/m2 dodatne teže. Posebej natančno je treba preračunati točke, kjer se bodo nahajala večja in težja drevesa ali grmovnice. Statik bo vedel, koliko dodatne teže upoštevati glede na tip zelene strehe. Statik mora prav tako upoštevati, da se bo po strehi najverjetneje hodilo, saj je treba intenzivno in ekstenzivno ozelenitev vzdrževati (skoraj nič vzdrževanja ne zahteva le biotopska ozelenitev). To pomeni, da bo moral upoštevati še dodatno obtežbo z možnostjo zadrževanja več ljudi na strehi. Dodatna obremenitev strehe posledično vpliva na količino porabljenega materiala in dimenzije sten oziroma drugih vertikalnih elementov, kar lahko celotno konstrukcijo hiše nekoliko podraži. 

4.2 Inštalacije zelene strehe 

Če se odločite za tip zelene strehe, ki je zahtevnejši za vzdrževanje, morate predvideti tudi vse potrebne inštalacije, ki bodo to vzdrževanje sploh omogočale. Za ekstenzivno ozelenitev potrebujete vsaj vodni vir, da lahko streho občasno zalijete, za vzdrževanje intenzivne ozelenitve pa tudi bližnji vir elektrike, saj je potrebno kositi travo in obrezovati grmovje. Te vire lahko predvidite na strehi ali pa v neposredni bližini vhoda na streho v notranjosti objekta, pri čemer si pomagate s podaljškom. 

4.3 Vrsta konstrukcijskega sistema 

Vrsta konstrukcijskega sistema načeloma ne vpliva na zeleno streho. Zelena streha je mogoča tako na armiranobetonski plošči, kot na trapezni pločevini ali lesu, je pa res, da se za ravne strehe najpogosteje uporabi AB plošča, za poševne pa imamo na voljo več različnih možnosti. 

4.4 Dobra hidroizolacija 

Dobra hidroizolacija je ključna za vsak objekt in isto velja za zelene strehe. A slednje imajo eno veliko prednost, namreč vpijanje vode, ki do spodnjih plasti konstrukcije, ki se skrivajo pod zemljo, največkrat sploh ne prodrejo. Hiše z zelenimi strehami imajo tako manjšo možnost zamakanja strehe, prav tako pa plast zemlje deluje kot dodatni toplotni izolator. 

5. Plasti zelene strehe 

Pri sestavi zelene obrnjene (ravne) strehe si posamezni sloji sledijo v takšnem vrstnem redu: 

• armiranobetonska plošča,
• bitumenski premaz,
• parna zapora,  
• naklonska izolacija FIBRANxps INCLINE v naklonu 2%,
• nato namestimo samolepljivo hidroizolacijo v prvem sloju, takoj zatem drugi sloj z zaščito proti prodoru korenin. To je zelo pomembno, saj lahko korenine rastlin prodrejo vse do konstrukcijskih elementov in povzročijo veliko škode.
• sledi plast toplotne izolacije v enem ali dveh slojih, najpogosteje se na streho namesti XPS toplotna izolacija, saj je odporna na vodo in vlago, redkeje pa EPS toplotna izolacija.
• za toplotno izolacijo se namesti sloj za hitro odvajanje vode FIBRANskin SEAL,
• sledi vodozadrževalni sloj,
• zaključni sloj je rodovitna prst, ki jo položimo na mineralna vlakna in zasadimo z rastlinami. Priporočljivo je, da ob robovih zemeljskih površin uporabimo L profile, ki preprečujejo odnašanje zemlje.  
• za zelene strehe z naklonom 10 stopinj ali več potrebujete tudi protizdrsno plast, ki se jo namesti pod zemljino in preprečuje zdrs zemljine v primeru močnih nalivov

6. Subvencija za zelene strehe  

Zelene strehe objektov pri nas še niso povsod uzakonjene, se pa zahteva njihova uporaba pri gradnji večjih javnih objektov, sploh v urbanih območjih, ki se že srečujejo s problemom pregrevanja. Regulacije urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja Ljubljane npr. zapovedujejo ozelenjene strehe večjih objektov v urbanih naseljih. Veliko držav Evrope pa ima na določenih območjih zelene strehe uzakonjene že za vse novogradnje. Delež zelenih streh v Nemčiji se tako giblje že okoli 15% in se hitro približuje 20%. V Sloveniji subvencije za objekte z zelenimi strehami ponuja Eko sklad. Gre za kredite s subvencioniranimi obrestnimi merami, s čimer želi EKO sklad k odločitvi za zeleno streho pritegniti čim več ljudi. 

7. Koliko stane zelene straha? 

Investicija zelene strehe je 2 – 3x večja od investicije za navadno streho s standardno kritino. Razlike je torej precejšnja, vseeno pa se morate zavedati, da je zelena streha skoraj 2x bolj obstojna od navadne in ima precej daljšo življenjsko dobo. Vzdrževanje vegetacije je tudi bolj poceni kot menjava celotne kritine strehe. Prav tako boste prihranili pri stroških ogrevanja in hlajenja, saj zelene strehe skrbijo za ugodno bioklimatsko okolje. Nenazadnje pa je pohodna, bogato ozelenjena ravna streha velika kvaliteta objekta z malo ali nič zunanjimi površinami ali vrta, kar je neprecenljivo.