1. Dobra strešna kritina je ključna 

1.1 Funkcije strešne kritine 

Vsaka hiša ima strešno kritino. Gre za zadnji, zaključni sloj strehe, ki strešno konstrukcijo in posledično celotno hišo varuje pred vplivi iz okolja in drugimi poškodbami. Hišo varuje pred vdorom vode, vetra in pred pregrevanjem oziroma prehitrim ohlajevanjem prostorov. Ključno je, da izberemo najboljšo možno strešno kritino za našo streho, to pa je pogojeno predvsem z naklonom strehe, celotno arhitekturni podobo hiše in fasade ter našim finančnim proračunom. Danes je na trgu resnično veliko možnosti. 

1.2 Sodobni materiali 

Z napredkom tehnologije je napredovala tudi proizvodnja strešnih kritin. Če so kritine nekoč veljale za problematični del hiše, ki je pogosto zamakal in se krušil, danes temu ni več tako. Na razpolago imamo opečne, betonske, vlakocementne in pločevinaste kritine, pa tudi bitumenske. Za ljubitelje tradicije in za določena geografska območja pa strokovnjaki svetujejo celo uporabo lesenih skodel. Vsi sodobni materiali zagotavljajo odpornost proti poškodbam in vremenskim vplivom in ustrezajo najvišjim sodobnim standardov. Pomembno pa se razlikujejo v ceni, ekološkosti oz. trajnosti, teži strešnikov in ustreznosti glede na naklon strehe. 

1.3 Estetika kritine 

Rek, da je streha peta fasada hiše, ni zvit iz trte. Če gre za hišo s streho pod naklonom, je streha zelo opazna že na daleč. Zato je zelo pomembno, da izberemo takšno kritino, ki se bo vizualno maksimalno podala celostni arhitekturi objekta in jo dopolnjevala. Pri izbiri kritine torej ne smemo gledati zgolj na njene tehnične lastnosti in ceno (čeprav sta to poglavitna kriterija), pač pa tudi na njen videz. 

2. Krovec – polagalec kritine 

2.1 Zakaj delo zaupati profesionalcem 

Polaganje strešne kritine je zahtevno in predvsem zelo nevarno opravilo. Pri strehah s strmim naklonom lahko hitro pride do hujših poškodb, če nam zdrsne. Posledice so lahko tudi katastrofalne. Profesionalni krovec bo imel vso potrebno zaščitno opremo, ki ga bo varovala tudi v primeru padcev in zdrsov – te pa neprofesionalci praviloma nimajo. Drugi razlog, zakaj je polaganje strešne kritine bolje prepustiti profesionalcem, je pravilna izvedba strehe. Strešniki morajo biti natančno položeni, detajli pa biti pravilno izvedeni. V nasprotnem primeru lahko prihaja do zamakanja ostrešja oz. hiše, zaradi nepravilno položenih strešnikov in pomanjkljivo izvedenih detajlov pa ne morete zahtevati nobene garancije! Polaganje kritine torej raje prepustite profesionalcem, ki vam garantirajo brezhibnost izvedbe. 

2.2 Kako najti dobrega krovca 

Dobrega krovca prepoznate po njegovi natančnosti. Prav tako vas bo vedno opozoril na probleme, na katere bo naletel med delom oz. drugače povedano, problemov vam ne bi skušal tiho prikriti. Garantiral bo ustreznost izvedbe, vedno bo uporabljal varnostno opremo, držal se bo terminov, če pa niste prepričani, katero kritino izbrati, vam bo svetoval in vas usmeril. 

3. Vrste kritin glede na material 

3.1 Opečna kritina 

Še vedno najpogostejša je opečna kritina, ki jo odlikuje naravni material – žgana glina. Ker so izdelani iz naravnega materiala, so opečni strešniki ekološki in okoljsko trajnostni, saj jih je mogoče 100% reciklirati. Ker je glina porozen material, vpija in nato v ozračje oddaja vlago. Opečna streha zato »diha«. Poznamo več vrst obdelave zaključne plasti opečnega strešnega: površina je lahko naravna (samo žgana glina), glazirana (svetleča) in engobirana (mat). Barva se na površino nanese še pred žganjem, uporablja pa se kot zaščita strešnika. Barva prav tako nekoliko zmanjša naravno vodovpojnost gline, kar je zaželeno, zato da slučajno ne bi prišlo do zamakanja strehe. Zaradi tega se streha tudi hitreje suši in ostane dalj časa čista. Na voljo je več barv, od tipično opečnato rdeče, oranžne, do rjave ... Zaradi zaključnega barvnega sloja je opečna strešna kritina odporna proti UV žarkom in kemikalijam (kisline, baze). Gre za negorljivi material, ki mu zmrzal ne pride do živega, poleg tega pa imamo na voljo široko paleto barv, oblik in sistemov polaganja, primernih za vse naklone strehe. 

Vrste opečne kritine so: 

- Bobrovec, ki je najbolj pogost opečni strešnik pri nas, primeren za strehe z naklonom med 30 in 40 stopinj, pogojno pa tudi za strehe z naklonom do 59 stopinj, če so strešniki v drugi vrsti položene čez tiste v prvi (metoda dvojnega prekrivanja) 
- Zarezniki, ki so nekoliko težji strešniki in se uporabljajo za zmerne naklone nad 25 stopinj. 
- Korec, ki ga pogosto srečamo na Primorskem, saj je primeren predvsem za strehe z naklonom do 25 stopinj. Ima tudi nekoliko večjo lastno težo, da zdrži hude primorske burje. 

3.2 Pločevina 

Pločevinasti strešniki so sodoben material in postaja vse bolj popularni tudi v Sloveniji. Pločevino odlikuje njena izjemna odpornost na vremenske razmere, kot so padavine, nizke in visoke temperature in podobno. Da to dosežemo, mora biti pločevina seveda zaščitena proti koroziji ali rjavenju, kar pa je danes že vsaka strešna kritina. Za prekrivanje streh se uporabljajo predvsem materiali, kot so aluminij, baker, jeklo in cinkana pločevina. Pločevinasta kritina ima izjemno dolgo življenjsko dobo, prav tko pa bo hiši s svojim posebnim videzom dala poseben čar s pridihom sodobnosti. Edina slabost pločevinaste kritine je nabiranje vode in kondenza na njeni površini, kar pospešuje nastanek alg in mahov, proti čemur pa se lahko uspešno borim z algicidi. Pločevinasto kritino lahko polagamo na vse strehe, od ravnih pa vse do tistih z naklonom 90 stopinj. 

3.3 Betonska kritina 

Betonske kritine danes ne srečamo več tako pogosto, čeprav gre za odlično kritino, ki jo je zelo rad uporabljal tudi največji slovenski arhitekt, Jože Plečnik. Betonska kritina je arhitekturno gledano zelo estetska in nevpadljiva, dobro se zlije z okolico in se poda k praktično vsaki hiši. Narejena je iz vode, cementa in agregata, mešanici pa lahko dodamo tudi barvni pigment, ki spremeni barvo kritine. Betonska opečna kritina se lahko polaga na strehe z naklonom med 18 in 45 stopinj. Odlikuje jo odpornost proti vročini, vlagi in zmrzali, njena slabost pa je precej visoka teža, kar vpliva na celotno strešno konstrukcijo. Slednjo moramo temu primerno prilagoditi, da bo zdržala nekoliko večjo obtežbo strehe. 

3.4 Polikarbonatne kritine 

Polikarbonatne plošče so narejene iz plastične mase, poznamo pa jih predvsem iz rastlinjakov. Zadnja leta se v nekoliko drugačni različici uporabljajo tudi kot kritine objektov. Odlike polikarbonatnih plošč so mnoge. Največja prednost je seveda polprosojnost materiala, kar pomeni, da bo prostor, krit s takšnimi ploščami, ves čas bogato osvetljen. Druga prednost so pasivni sončni pribitki pozimi, ki zagotavljajo nizke stroške ogrevanja, poleti pa lahko naletimo na problem pregrevanja hiše, zato moramo zagotoviti primerno senčenje. PVC kritina je najlažja izmed vseh kritin, zato bom precej razbremenila strešno konstrukcijo. Takšna kritina je primerna za vse naklone streh, od 0 do 90 stopinj. 

Če se odločate za kritino iz polikarbonata oz. PVC-ja, svetujemo plošče manjših dimenzij (30x30 cm), saj so večje nagnjene k pokanju, ki je posledica pregrevanja plastike. Plastika se ob izpostavljenosti soncu precej segreje, kar povzroči nekontrolirano raztezanje materiala, ki vodi v pokanje. Dodatna negativna lastnost PVC plošč je njihovo zahtevno vzdrževanje, saj se hitro umažejo, nagnjene pa so tudi k nastanku alg in mahov. Poleg tega niso odporne proti UV žarkom in sčasoma spremenijo barvo. 

3.5 Vlakocementna kritina

Vlakocementno kritino odlikuje njena majhna teža. Je precej lažja od opečne kritine. Vlaknocementna kritina je v primerjavi z opečno kritino precej lažja. Takšna kritina je primerna za strehe, ki imajo naklon večji od 15 stopinj, če pa izberemo valovitko, lahko z njo oblagamo tudi položnejše strehe, ki imajo naklon 7 stopinj ali več. 

3.6 Lesene skodle 

Vsi jih poznamo – lesene skodle, značilne predvsem za alpski svet in njihovo tradicionalno arhitekturo. V alpskem svetu prevladujejo zelo ostri vremenski pogoji. Pozimi je obilo snega in ledu, poletja pa so topla in s točo. Lesene skodle odlično kljubujejo vsemu naštetemu. Odlično prenašajo še tako velike temperaturne razlike, saj imajo visoko elastičnost, so relativno lahke (napram opečnim strešnikom), predvsem pa okolju prijazne. Mogoče jih je v celoti reciklirati, saj gre za naravni material, torej les. Cepljena vlakna skodel delujejo kot učinkoviti odvajalniki vode, saj voda odteka po žlebičkih strešnikov. 

Zaradi ogromne količine snega je za alpsko arhitekturo značilen zelo strm naklon strehe – 45 do 60 stopinj. Skodle so bile ustvarjenje za takšne naklone in v takšnih primerih tudi najbolje funkcionirajo. Lesene skodle niso primerne za naklone, manjše od 20 stopinj. Strešniki se najpogosteje izdelujejo iz lokalnih iglavcev, med drugim iz macesna, smreke in jelke. Smola, ki jo iglavci vsebujejo, je naravna zaščita lesa in skodlam daje njihovo odpornost proti vremenskim vplivom. 

3.7 Bitumenska kritina 

Najpogostejša kritina za ravne strehe je bitumenska kritina. Gre za kritino iz umetne mase, bitumen pa se sicer uporablja tudi za izdelavo hidroizolacij. Kupci se najpogosteje odločijo za bitumensko streho s škriljevim posipom, ki je na voljo v obliki trakov. Čeprv jo najpogosteje srečamo pri ravnih strehah, je bitumenska kritina primerna za vse naklone streh, tudi za najbolj strme. Bitumenska kritina je na voljo v obliki trakov ali v obliki tegole, torej strešnikov, ki se uporabljajo predvsem za strehe z nakloni. Odlikuje jo odlična vodoodpornost, ugodna cena, poleg tega pa je enostavna za vzdrževanje in zelo odporna na vse vremenske razmere.

4. Vrste kritin in naklon strehe 

4.1 Delitev naklona streh 

Naklone streh delimo v tri kategorije: ravne, strehe s položnim naklonom in strehe s strmim naklonom. Ravne strehe so tiste strehe, ki imajo nakon 5 stopinj ali manj. Nobena ravna streha namreč ni povsem ravna, saj bi sicer na njej zastajala voda. Zaradi tega imajo vsaj 2 stopinjski naklon, da lahko voda odteka. Strehe s položnim naklonom so tiste z naklonom med 5 in 30stopinj, če pa je naklon večji od tega, govorimo o strmih streha. Naklon strehe je pomemben, saj ne vpliva zgolj na vrsto in material primernih strešnikov, pač pa tudi na njihove dimenzije. Za ravno streho se priporoča kritina čim večjih dimenzij, za strme naklone streh pa velja obratno, torej priporoča se kritina s čim manjšimi strešniki. 

4.2 Ravne strehe (2-5°) 

Za ravne strehe je najbolj pomembno, da imajo dobro izvedeno odtekanje vode. Z ozirom na to moramo izbrati takšno kritino, ki bo to omogočala. Ker so najbolj problematični predvsem stiki in šivi med posameznimi kosi kritine, je zaželeno, da streho prekrijemo s čim manj kosi, torej da so posamezni kosi čim večji. To najbolje omogoča bitumenska kritina, katere posamezni kosi so resnično velikih dimenzij. Če je ima ravna streha nekoliko večji naklon, pa je primerna tudi pločevinasta kritina, predvsem trapezna in valovita, po kateri voda dobro odteka. 

4.3 Strehe s položnim naklonom 

Pri strehah s položnim naklonom imamo na voljo več izbire strešnih kritin kot pri ravnih strehah. Za strehe z 5° ali več je ustrezna kritina iz pločevine. Če gre za strehe, ki imajo naklon 10° in več, jo je že mogoče obložiti s kritino iz pločevine s posipom, če pa je streha strmejša od 20°, se jo lahko pokrije z opečno kritino. Betonski strešniki so primerni za strehe z naklonom med 20 in 45°, vlaknocementni strešniki oziroma plošče pa za naklone 15° in več. 

4.4 Strme strehe 

Velja splošno pravilo, da se s povečevanjem strmine naklona strehe, se sorazmerno zmanjšujejo dimenzije posameznih strešnikov kritine. Strehe z zelo strmimi nakloni najdemo predvsem v alpskem svetu, kjer je pozimi obilo snega, poleti pa veliko padavin v obliki dežja in toče. Strmi nakloni streh rešujejo oboje: zagotavljajo hitrejše taljenje in odpadanje snega in odlično odvajanje vode.  Za strehe s strmim naklonom lahko uporabimo pločevinasto kritino, ki je primerna za vse naklone vse do 90°, poleg tega pa so primerne tudi določene opečne kritine, a ne za naklone, večje od 60°. V Če gre za streho s strmim naklonom, ki jo želimo prekriti z opečno kritino, moramo obvezno uporabiti metodo dvojnega prikrivanja, kar pomeni, da strešniki iz druge vrste deloma prekrivajo tiste iz prve.   

5. Cena kritine glede na material 

5.1 Opečna kritina 

Opčena kritina je najpogostejša strešna kritina pri nas, ki se ponaša z mnogo prednostmi in odlikami. Cenovno gledano spada v srednji razred, za kvadratni meter pa boste odšteli med 9-15 EUR/m2. 

5.2 Pločevina 

Pločevinast kritina je po ceni primerljiva z opečnato, saj se standardne cene gibljejo med 10-15 EUR/m2. Najcenejši sta valovita in trapezna pločevina. 

5.3 Betonska kritina 

Betonska kritina je minimalno cenejša od opečnate in pločevinaste – zanjo boste odšteli 8-13 EUR/m2.

5.4 Polikarbonatne plošče 

Polikarbonatne plošče v nasprotju s splošnim prepričanjem niso izjemno poceni. Cene se gibljejo med 15-20 EUR/m2. 

5.5 Vlakocementna 

Vlakocemetne plošče so ene izmed najcenejših na tržišču. Zanje boste odšteli 6-12 EUR/m2. 

5.6 Lesene skodle 

Lesene skodle spadajo med najdražje strešnike, saj spada les med dražje materiale. Za lesene skodle boste odšteli med 20-25 EUR/m2. 

5.7 Bitumenska kritina 

Cene bitumenske kritine se gibljejo okrog 7-12 EUR/m2.