1. Industrijski tlaki – splošne informacije

1.1 Kaj so industrijski tlaki?

Industrijski tlaki morajo biti odporni in prilagojeni mnogim situacijam, ki nastajajo v različnih gospodarskih dejavnostih. Lastnosti industrijskih tlakov se precej razlikujejo glede na obrabo. Nanje obstojnost površine predvsem gibanje vozil in mehanska obraba, odpornost na kemikalije, temperaturne razlike, zahteve protizdrsnih površin, odpornosti proti poškodbam (praske, rezi, udarci), prepustnost za tekočine, protipožarna varnost, hitrost sušenja... Nekoč so bili popularni predvsem industrijski parketi, vendar so jih v zadnjih letih izpodrinile druge, bolj vzdržljive in primerne tehnologije tlakovanja.

1.2 Kje se uporabljajo industrijski tlaki?

Največkrat se uporabljajo v industriji, ni pa nujno, saj je njihova raba širša. Prostorom, kjer jih največkrat srečamo, je skupna predvsem zelo frekventna uporaba z le kratkimi intervali mirovanja in možnostjo velikih obremenitev (padci težkih stvari, vožnja z avtomobili, kombiji, celo tovornjaki). To so industrijske hale, parkirišča, športne dvorane, trgovine z rastlinami in gradbenimi pripomočki... Problem takšnih objektov je, da so zelo obljudeni in se uporabljajo ves dan ali celo še ponoči, zato je časa za popravila in sanacije poškodb tal običajno zelo malo. Zaradi tega je nujno, da je tlak vzdržljiv in trden že sam po sebi, nato pa tudi da omogoča hitro, enostavno in kratkotrajno sanacijo v primeru poškodb, torej da objekta ni v uporabi čim krajši čas.

1.3 Osnovne kemijsko-fizikalne značilnosti

Industrijski tlaki so znani po svoji mehanski trdnosti in veliki odpornosti na udarce, reze in druge poškodbe. Industrijski tlaki so prav tako odporni na kemikalije kot so detergenti in razkužila ter na določene druge vrste, zato se lahko uporabljajo tudi v industriji in objektih, kjer obstaja možnost razlitja kemikalij (seveda odvisno od vrste kemikalij). Prav tako so odporni proti sadnim kislinam, ki jih pogosto vsebujejo določena živila. Dodatna lastnost je odpornost proti visoki temperaturi, zato jih lahko razkužujemo in čistimo s parnim curkom.

1.4 Varnost pri delu

Industrijski tlaki morajo po pravilu biti takšni, da preprečuje nesreče pri delu kot so zdrs ali spotik. Stopnja zaščite pri delu, ki se tiče tal, se razlikuje glede na specifične rabe objektov z industrijskimi tlaki. Načeloma seveda velja pravilo, da bolj groba površina bolje varuje proti zdrsom.

1.5 Čiščenje in vzdrževanje industrijskih tlakov

Zaradi specifičnosti uporabe in objektov, kamor se industrijski tlaki vgrajujejo, morajo biti seveda skrajno enostavni za čiščenje. Prvič zato, ker se v objektih, kjer jih običajno srečamo, tla umažejo zelo pogosto, drugič pa zato, ker jih zaradi frekventne uporabe prostorov ne moremo čistiti dalj časa.

1.6 Higienska in fiziološka neoporečnost

Ker se ta vrsta tlaka uporablja tudi v prehrambeni industriji, mora tlak garantirati biološko neoporečnost, zato morajo dosegati standarde emisij delcev in hlapnih organskih spojin, prav tako pa ne smejo biti presnovljivi (to pomeni, da so protimikrobno aktivni). Je pa to standard, odvisen od namena uporabe objekta – npr. v prehrambeni industriji je nujen, ni pa nujen na parkiriščih...

1.7 Kako izbrati primeren industrijski tlak

Pri izbiri industrijskega tlaka moramo upoštevati veliko parametrov kot so namembnost prostora (to vpliva na frekventnost uporabe tlaka, možne obrabe in poškodbe, na zahteve po protizdrsnosti površine....), končni videz (barva, lesk...), stanje obstoječega tlaka (čistost, nakloni, morebitne razpoke...), lokacije uporabe tlaka (interier ali eksterier), cena (na to močno vpliva stanje obstoječega tlaka, saj je treba obstoječo površino prej pripraviti za nanos zaključnega tlaka, cena pa se seveda razlikuje tudi glede na vrste industrijskega tlaka. Ker je optimalna izbira odvisna od kopice parametrov, je najbolje, da se posvetuje s tehnologom in izvajalcem zaključnega industrijskega tlaka, ki vam bo znal najbolje svetovati.

2. Epoksi, estrih in drugi industrijski tlaki

2.1 Industrijski tlaki – splošna delitev

V osnovi industrijske tlake delimo na dve skupini: poznamo industrijske tlake na mineralnih osnovah (kvarčni industrijski tlaki in industrijske izravnalne mase) ter na industrijske tlake na osnovi umetnih smol (epoksi industrijski tlaki, PUR – poliuretanski industrijski tlaki, UP – poliestrski industrijski tlaki, PMMA – polimetilmetakrilatni industrijski tlaki). Poleg teh so pogosti tudi zaključni betonski estrihi. Najpogosteje srečamo epoksi in estrih tlake.

2.2 Industrijski tlaki na mineralni osnovi – estrih

Kvarčni industrijski tlaki ali estrihi so znani po svojih izvrstnih trdnostnih lastnostih. Pri vgradnji te vrste tlakov moramo paziti, da so razmerja zahtevanih parametrov pri vgradnji primerna, saj dobimo v nasprotnem tlak s polno napakami: tlak lahko razpoka, vpija vodo in olja, ima nehomogen videz, slabšo trdnost... Prav zaradi tega je vgradnjo tlakov najbolje prepustiti strokovnjakom. Poznamo več načinov obdelave estrihov, kvaliteta pa je odvisna od marke betona ali vrste zaključne izravnalne mase.

2.3 Tlaki na osnovi umetnih smol - epoksi

Tlake na osnovi umetnih sloj delimo na epoksidne, poliuretanske, poliestrske in polimetilmetakrilatne. Največ prednosti ponuja epoksi, saj je brez vonja, kemijsko in mehansko zelo odporen, primerno trden, enostaven za čiščenje, nudi pa tudi zelo dober oprijem. Epoksiju sledijo poliestrski industrijski tlaki, poliuretanski industrijski tlaki in polimetilmetakrilatni industrijski. Zadnji imajo največ slabosti, zato se uporabljajo redko.

2.4 Delitev zaščitnih zaključnih premazov

Delimo jih na protiprašne industrijske tlake (odlični za npr. strojnice in trafo postaje), debeloslojne industrijske tlake (primerni za parkirne hiše in delavnice), tankoslojne samorazlivne industrijske tlake (uporaba v skladiščih in avtomehaničnih delavnicah), debeloslojne samorazlivne industrijske tlake (za težko proizvodnjo), elektroprevodne samorazlivne industrijske tlake (uporaba predvsem v zdravstvu, računalniških centrih...).

2.5 Obdelava estriha

Odvisno od potreb poznamo več načinov primerne obdelave površine estrih tlakov (tlakov na mineralni osnovi). Lahko se odločimo za zaglajeni beton, ki je primeren predvsem za industrijske hale in prodajne površine ali za metličeni beton, ki ima boljše protizdrsne lastnosti. Zaradi slednjih se uporablja predvsem na črpalkah, dovozih, rampah in parkiriščih. Za dodatno izboljšanje odpornostnih lastnosti, npr. zaščiti proti obrabi, oljem, kemikalijam, soli in zmrzali se lahko uporabijo površinski mineralni posipi v različnih barvah.

3. Izvedba industrijskih tlakov

3.1 Zakaj izvedbo prepustiti strokovnjakom

Močno odsvetujemo, da se izvedbe zaključnih tlakov lotite sami. Najprej zato, ker je treba ustrezno pripraviti površino, za kar potrebujete ne samo znanje, pač pa tudi posebne naprave in mašine, ki se jih ne splača kupovati za enkratno uporabo. Nato vam izvedbo v lastni režiji odsvetujemo zaradi rokovanja z materiali, pri katerih morate imeti izkušnje, predvsem pa znanje, kako jih razliti, obdelati in na čemu nameniti pozornost med vgradnjo. Prav tako morate biti opremljeni z zaščitno opremo in se zavedati, da so hlapi veliko industrijskih tlakov (npr. epoksija) med sušenjem in vlivanjem strupeni! Nepravilno rokovanje in izvedba tlakov lahko pustijo posledice na vašem zdravju, zato se jim izognite in delo prepustite strokovnjakom!

Zaključni sloji industrijskih tlakov (mešanje, nanašanje, utrjevanje) se izvajajo na kraju vgradnje.

3.2 Pogoji izvedbe

Pri izvedbi moramo slediti priporočilom in navodilom za izvedbo, ki jih navaja proizvajalec, ter specifikacijam talnih materialov, ki jih uporabljamo. Smernice so navedene v tehničnih listah, upoštevati pa moramo primerno temperaturo izvedbe (temperatura zraka in podlage ne sme pasti pod 5 stopinj -  če delamo pozimi, je treba zagotoviti ogrevanje), potrebno je minimizirati možnost prašnih delcev, ki bi se lahko ujeli v še neposušeno talno zmes, če tlak izvajamo zunaj, moramo paziti na vremenske razmere (veter, ki prinaša delce, možnost padavin...), prav tako pa moramo sveže izvedeni površini zagotoviti ustrezen čas sušenja, zato objekti takrat ne smejo biti v uporabi.

3.3 Priprava podlage

Pred pričetkom vlivanja zaključnih slojev oz. industrijskega tlaka je vedno potrebno pripraviti podlago. Ta mora biti trdna, enakomerna, nemastna, padci pa morajo biti ustrezni (sicer na povšrini zastaja voda). Podlago obdelamo in pripravimo z brušenjem, frezanjem ali peskanjem in jo utrdimo s temeljnim, torej prvim premazom. Prav tako je potrebno v tej fazi sanirati vse morebitne razpoke, luknje.

3.4 Razlitje materiala

Potem ko je podlaga pripravljena in ustrezno obdelana, lahko pričnemo z vlivanjem materiala na tla. Pri tem moramo obvezno uporabljati zaščitno opremo. Paziti moramo, da je zmes karseda enakomerno razporejena po celotni površini, kar dosežemo z enakomernim razlivanjem in mešanjem zmesi.

3.5 Sušenje tal

Čas sušenja je v prvi vrsti odvisen od zmesi, ki smo jo uporabili za talni material. Epoksi se suši zelo hitro in bo suh po približno slabem tednu, estrih pa v nekaj 10 – 14 dneh. Zelo pomembno je, da se površine v tem času ne uporablja, saj so hlapi epoksija v času sušenja strupeni, v vseh razlivnih tlakih pa se poznajo odtisi čevljev in nečistoče, ki jih prinesemo s sabo v prostor. Prav tako je nujno, da je med sušenjem zagotovljeno zračenje prostorov – najbolje je, da je okno odprto ves čas.

4. Cena za epoksi, estrih in druge industrijske tlake

Cena za industrijski tlak variira glede na vrsto tlaka, površino tlaka (večja površina stane manj na m2), cena pa je odvisna tudi od stanja podlage, ki jo je treba primerno pripraviti. Kot smo omenili že zgoraj, je tlak najbolje izbrati skupaj s strokovnjakom oziroma tehnologom, saj se on najbolje spozna na vse lastnosti različnih tlakov. Načeloma se cene za kvarc tlak (estrih) gibljejo okrog 15 EUR/m2, za epoksi pa okoli 30 EUR/m2. A pozor, cene lahko precej variirajo glede na zgoraj naštete parametre, zato je najbolje, da si potencialni mojster, ki bo dela izvajal, lokacijo ogleda v živo in oceni stanje obstoječe talne površine.