1. Splošno o večjih rušitvah 

1.1 Kaj so večje rušitve? 

Pod večje rušitve spadajo rušitve večjih gradbenih elementov. To so tako nosilni kot nenosilni elementi hiše večjih dimenzij, ki jih ne moremo enostavno razstaviti in odnesti v smeti. Ko govorimo o zapletenih in večjih rušitvah, mislimo predvsem na rušitve konstrukcijskih, torej nosilnih elementov. Pri teh je pomembna strategija, dela pa morajo opraviti profesionalci, saj se sicer del hiše lahko poruši, nastane pa nepopravljiva škoda. 

1.2 Rušitvene storitve 

Ko govorimo o rušitvah, lahko govorimo o večjih ali manjših rušitvenih delih. Manjša rušitev je npr. odstranitev nenosilnih (predelnih) sten ali pa preboji skozi nenosilne stene. Večje rušitve predstavlja rušenje delov objekta , npr. če se poruši prizidke, etaže med nadstropji, konstrukcijske elemente, strešne dele, dimnike in podobno. Od vrste rušenja je odvisno, kako se bomo lotili celotnega procesa in katere izvajalce in strokovnjake moramo najeti. Poglavitna pri rušenju delov objekta je varnost, saj gre večinoma za nevarna opravila. 

1.3 Kdaj se rušitev izplača? 

Vedno se je potrebno vprašati, kaj bomo z rušitvijo pridobili. Ker gre za večji poseg, je treba skrbno pretehtati prednosti in slabosti takšne odločitve, ki je nepovratna. Rušitve se izplačajo, kadar z njimi neprimerljivo dvignemo bivanjsko kvaliteto stanovanja oziroma hiše. Če je strop prenizek, se izplača podreti eno etažo in ga tako povišati (če to dopušča tudi tloris). Če ste kupili parcelo, na kateri stoji objekt v zelo slabem stanju, se vam izplača porušiti ga in zgraditi nekaj bolj dolgoročnega. Prav tako se vam izplača narediti preboj na mestu v hiši, kjer bi tak poseg precej izboljšal povezanost stanovanja. Prav tako se vam izplača porušiti objekt na neki parceli, kjer želite zgraditi novo, nadomestno gradnjo 

1.4 Nadomestna gradnja 

Veliko krat se lastniki zemljišč odločijo za rušitev obstoječega, da bi na njegovi lokaciji zgradili novo stavbo. Razlog zato je največkrat dejstvo, da stari objekt ne ustreza pričakovanjem in zahtevam ali pa da želijo izkoristiti parcelo za izgradnjo nekega drugega objekta.   

2. Dokumentacija za rušitve  

Skladno z novim gradbenim zakonom morate za večje posege v konstrukcijo hiše, kar so seveda tudi rušitve, pridobiti gradbeno dovoljenje. Če planirate novogradnjo, je elaborat rušitev del celostne projektne dokumentacije za novogradnjo. Gradbeni zakon pa navaja tudi, da gradbenega dovoljenja ne potrebujete, če gre za rušitve enostavnih ali začasnih objektov ali vzdrževanje hiše. A v tem primeru gre za manjše posege na specifičnih tipih objektov. 

3. Rušitveni načrt   

3.1 Kaj je rušitveni načrt? 

Rušitveni načrt oziroma z drugim imenom načrt rušitvenih del predstavlja mapa, ki se pripravi v sklopu PGD-ja oz. DGD-ja (projekta za gradbeno dovoljenje), ko gre za rušitev določene stavbe, na mestu katere želimo zgraditi novogradnjo. Sestavni deli rušitvenega načrta so naslovnica s splošnimi podatki o obravnavni stavbi in sodelavcih, podpis odgovornega projektanta, priloženo tehnično poročilo in vsi potrebni načrti za gradnjo objekta. 

3.2 Naslovnica 

Naslovnica vsebuje splošne informacije, kot so vrsta in številka projekta, vrsta gradnje, kdo je investitor, navesti pa je treba tudi točno lokacijo in projektanta oz. vodjo projekta, kar je običajno kar ista oseba. Vrsta gradnje je tretirana kot rekonstrukcija, prizidava, odstranitev objekta ali energetska sanacija objekta. Takoj za opisanimi informacijami sledijo podrobnejši podatki, kot je izjava odgovornega projektanta, ki je naredil načrt odstranitve objekta. Projektant s to izjavo garantira in se zavezuje, da je predviden poseg odstranitve oz. porušitve objekta skladen s prostorskimi akti in OPN-jem, gradbenimi zahtevami in da je pridobil vsa potrebna soglasja in elaborate.

3.3 Projektna naloga 

Projektna naloga je osrednji del dokumentacije, iz katerega lahko razberemo največ informacij. Poleg osnovnih podatkov o objektu vsebuje tudi podrobnejše opise stanja obstoječega objekta (tega, ki se ga namerava porušiti), postopek rušitev z opisom posameznih korakov in seznam del, ki se morajo izvesti še pred pričetkom procesa odstranitve objekta. Projektna naloga mora prav tako navesti rok rušitve in priložiti popis gradbenih del, ki se bodo izvedla v sklopu rušitev.  

3.4 Popis odpadkov 

Rušitvena dela zahtevajo popis odpadkov, nastalih med procesom. To imenujemo popis količin odpadkov glede na vrsto odpadkov. Ob vrsti odpadkov je v tabeli popisa navedena tudi količina odpadkov, nastalih med deli. Odvoz in odstranitev odpadkov morata biti izvedena skladno z elaboratom o pravilnem ravnanju z odpadki. 

3.5 Načrti rušitev 

Ne smemo pozabiti na ključen načrt, to je načrt rušitev. Šele na podlagi tega načrta se lahko rušitve sploh izvedejo. Načrt zajema situacijo parcele, kjer se objekt nahaja in tlorise vseh nadstropij, v katerih so z barvami (npr. z rdečo) nazorno označeni vsi elementi in deli objekta, ki se jih namerava porušiti. Načrt mora biti natančen in detajlen, da bo lahko izvajalec gotovo vedel, katere elemente porušiti in katerih ne. Načrt mora prav tako predvideti in obrazložiti nadomestne posege, ki se nameravajo zgoditi na mestih rušitev in zaradi katerih se rušitve sploh dogajajo. Načrt situacije je običajno v merilu 1:500, načrti posameznih etaž v merilu 1:100, detajli pa v merilu 1:20 ali 1:10. 

3.6 Odvoz mteriala 

Že na gradbišču moramo predvideti mesto za deponijo, kamor se bo nalagal odpadni material. Če je material mogoče reciklirati, se ga lahko proda in predela v novo surovino, ki se jo nato ponovno uporabi. Če to ni mogoče, se ga odpelje na za to namenjeno odlagališče, kjer se ga ustrezno predela v odpadek. V določenih primerih je odpadni material mogoče predelali kar na mestu rušitve in ga uporabiti za nasip terena ali kot podpore medetažnih plošč med procesom rušenja, je pa to bolj izjema kot pravilo, saj so porušeni elementi običajno v preslabem stanju, da bi jih bilo brez predhodne predelave in reciklaže mogoče ponovno uporabiti.   

3.7 Varstvo med procesom rušitev 

Rušitve so potencialno nevaren poseg, ki zahteva obilico previdnost in varnosti. Varstvo se zagotavlja z opisom procesa rušitvenih del in ustrezne opreme, ki se bo uporabljala za vsako fazo rušitev. Ob tem je zelo pomembno, da je gradbišče urejeno skladno z zahtevami o varnosti na gradbiščih, ki zapovedujejo določene varnostne ukrepe za tekoče delo. Ker gre za rušenje objekta, moramo zagotoviti tudi varnost okoliških objektov, ne samo ljudi. To je toliko bolj pomembno, če se ti objekti nahajajo v neposredni bližini našega. Tudi zato je nujno najeti strokovnjake, ki imajo z rušitvami veliko izkušenj. 

3.8 Gradbeni stroji in naprave 

Tehnično poročilo navaja tudi seznam gradbenih strojev, ki bodo uporabljeni v namene rušitve objekta na gradbišču. Vsi stroji, navedeni v tehničnem poročilu, morajo ustrezati pogojem in biti preizkušeno, da se ve, da so varni za uporabo. Delavci, ki z njimi rokujejo, morajo imeti certifikate za delo z dotičnimi stroji. 

4. Rušitev nenosilnih elementov 

Rušitve nenosilnih elementov ne spadajo pod zahtevna gradbena dela in ne zahtevajo pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri rušenju nenosilnih sten ni nevarnosti, da bi porušitev vplivala na statiko hiše in povzročila sesutje enega dela. Pod rušitve nenosilnih elementov spadajo npr. rušitve predelnih sten, izdelava prebojev skozi nenosilne stene za vrata ali okenske, rušitve nenosilnih stopnic in podobno. Načeloma se lahko izvedbe takšnih rušitev lotimo sami, vendar pa se je potrebno zavedati, da potrebujemo specifično orodje, sploh če so elementi zlepljeni na oprijemalno površino. Svetujemo, da najamete ekipo, ki bo te elemente zmožna varno odstraniti, ne da bi pri tem poškodovala druge dele hiše, hkrati pa bo poskrbela tudi za odvoz odpadkov na deponijo. Pred pričetkom rušitev moramo nujno izklopiti elektriko in zapreti vodo. 

5. Rušitev nosilnih elementov 

Rušitve nosilnih elementov so bolj kompleksne, saj podiramo elemente, ki nosijo obstoječo hišo. Takšne rušitve morate prepustiti profesionalcem, saj je treba hišo med rušitvami ustrezno podpreti na ključnih točkah, da se ne sesuje. Dokler se porušenih elementov ne nadomesti z novimi, ki prevzamejo obtežbo hiše, moramo namreč zagotoviti začasne podpore. Rušitve nosilnih elementov se lahko izvedejo ročno ali mehansko s stroji. Katero metodo bomo izbrali, je odvisno od materiala konstrukcijskega elementa, ki ga rušimo. Armirani beton ročno sploh ni mogoče porušiti, saj potrebujemo diamantno žago, medtem ko se lahko opečnega zidu lotimo tudi ročno. Rušenje nosilnih elementov vedno poteka »od zgoraj-dol«, kar pomeni, da začnemo pri strehi, kjer je obtežba najmanjša in postopoma nadaljujemo proti tlom. Pred pričetkom rušitev moramo nujno izklopiti elektriko in zapreti vodo. 

5.1 Katera stena je nosilna? 

Če želimo ugotoviti, ali je stena, ki jo imamo namen porušiti, nosilna ali nenosilna (predelna), moramo najprej ugotoviti, iz katerega materiala je zgrajena. To najlažje ugotovimo tako, da odstranimo plast ometa in pogledamo, kaj se skriva pod njo. Če je mavčno-kartonska ali knauf stena, potem je zagotovo nenosilna, če je betonska, pa je zagotovo nosilna. Betonskih sten ne bomo mogli  porušiti sami, saj zaradi jeklene armature v notranjosti potrebujemo diamantno žago, mavčno-kartonsko pa lahko porušimo tudi sami.   

Če je stena iz opeke, je situacija nekoliko drugačna, saj ni tako enostavno ugotoviti, ali je nosilna ali ne. Tukaj načeloma velja pravilo, da so nosilne stene tiste, ki so debelejše od 15 cm, ostale pa nenosilne. V stanovanjskih blokih so stene debele vsaj eno dvajsetino višine stropa nadstropja, v blokih z več kot kot 4 nadstropji pa so debele vsaj 20 cm. V primeru rušenja nosilnih elementov se moramo posvetovati s statikom, saj lahko ob nepravilnih nadomestnih podporah to privede v katastrofalne posledice porušitve dela objekta. 

5.2 Delo statika 

Če se odločimo za rušenje nosilnih elementov, moramo najeti statika, ki bo preračunal delovanje obtežbe hiše in predvidel začasne podpore. Zavedati se moramo, da ko odstranimo nosilni element, hiša na tem mestu ni več podprta, kar vodi do neravnovesja celotnega objekta. Drugi konstrukcijski elementi postanejo kar naenkrat bolj obremenjeni, kar lahko vodi v krhanje in teoretično v porušitev objekta. Statik si bo objekt najprej ogledal, nato pa prosil za načrte. Če načrtov nimate, morate najti še nekoga, ki bo objekt izrisal na novo, saj statik brez tega ne more preračunati obtežbe hiše. Statik prav tako potrebuje popis vseh nosilnih elementov z navedenimi debelinami in materiali. Zanimalo ga bo, kako debela je medetažna plošča in iz kakšnega materiala je, kako debele so nosilne stene in podobno. Na podlagi preračunov bo statik predlagal začasne podpore, ki naj se montirajo na mesta rušitve in prevzamejo obtežbe, ki so jih prevzemali porušeni elementi. Ojačitve se največkrat izvedejo z začasnimi podpornimi jeklenimi stebri in nosilci, ki se nato nadomestijo s permanentnimi – jeklenimi, betonskimi ali lesenimi. 

Statik bo za svoje delo računal okrog 500 EUR.  

6. Rušitev stene 

6.1 Pričetek rušenja 

Rušitev stene ali kakšnega drugega elementa je invaziven poseg v vaše stanovanje, ki bo najverjetneje poškodoval parket, na kar morate biti pripravljeni. Pred vsako rušitvijo konstrukcijskih elementov moramo najprej dodatno podpreti medetažno ploščo. To storimo s pomočjo nastavljivih podpornih stebrov, ki se jih uporablja tudi kot podpore za opaže pri betoniranju medetažnih plošč. Podporni stebri bodo preprečili nastanek morebitnih razpok v plošči. Nato sledi postopno rušenje stene v navpičnih trakovih. Če so v tej steni električne in vodovodne inštalacije, moramo oboje izključiti. V istem ali bližnjem prostoru (lahko tudi zunaj) moramo predvideti deponijo, kjer se bo zbiral odpadni material. 

6.2 Nosilec na mestu porušene stene 

Kot smo omenili že zgoraj, moramo medetažno ploščo med procesom rušitev ustrezno podpreti. To se največkrat izvede z betonskimi ali nastavljivimi jeklenimi nosilci. Najbolj se svetuje uporaba nastavljivih jeklenih nosilcev, kadar pa to iz različnih razlogov ni mogoče, lahko uporabimo tudi betonski.   

7. Cena rušitev 

Čeprav spadajo rušitve med večje gradbene posege, takšno opravilo ne bi smelo presegati nekaj tisoč evrov. Cene skupaj s statičnim poročilom in odvozom na deponijo se običajno gibljejo okrog 80 EUR/m2 stene. 

Cena rušitve objekta je seveda nekoliko dražja, odvisna pa je od velikosti objekta in materiala, iz katerega je zgrajen. Betonski objekt bomo porušili veliko težje od lesenega, ki ga enostavno razstavimo in po kosih odnesemo v reciklažo. Cena rušitve objekta se giblje okrog 10.000 EUR za povprečno hišo, veliko okrog 150 m2, ki je zidana iz opeke. Pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerega se priloži tudi načrt rušitev in ki ga potrebujete v primeru nadometne gradnje, pa vas bo stal med 5.000 – 8.000 EUR. V to ceno je všteto delo projektanta, vseh drugih sodelavcev (statika) in pridobivanje elaboratov. 

Pri vseh rušitvah se lahko zelo dobro znajdemo in prihranimo kar nekaj denarja. Če so porušeni elementi primerni za reciklažo (npr. les, jeklo, aluminij), jih lahko prodamo ali pa samo uporabimo za kaj drugega. Prav tako svetujemo, da izberete lokalna podjetja, ki ne bodo veliko zaračunala za potne stroške. Prav tako se zna zgoditi, da podjetja sodelujejo z drugimi , ki od njih odkupujejo porušen material, tako da bodo vam zaračunala le za posredovanje iskanja kupca porušenega materiala.