1. Temelji in temeljne plošče- kaj morate vedeti?

Na temeljih bazira celotna izvedba objekta, ki ga bomo gradili. Vrsta temeljenja za katero se odločimo je odvisna od lastnosti zemljine na kateri bomo gradili ter od tega kakšno energijsko učinkovitost hiše želimo doseči. Do nedavnega so se pri gradnji družinskih hiš v veliki večini uporabljali pasovni in točkovni temelji. Zaradi učinkovitejše izvedbe nizkoenergijske, pasivne ali skoraj nič-energijske gradnje pa danes tovrstne pasovne temelje zamenjujejo temeljne plošče, kot je sistemska rešitev SEISMIC temeljna blazina podjetja FIBRAN.  Rešitev glede vrste temeljenja običajno predlaga arhitekt. Izračun nosilnosti in končno odločitev pa sprejme gradbeni inženir-statik. 

1.1 Sestava tal

Še pred samim izkopom je potrebno preveriti, ali potekajo na mestu izkopa kakšne napeljave (elektrika, komunalni vodi...), ki jih ne smemo poškodovati. Prav tako je potrebno pred začetkom dobro poznati okoliški teren in lastnosti zemljine. Z izkopom namreč porušimo naravno ravnovesje tal in lahko povzročimo nestabilnosti. Sestava tal tudi bistveno vpliva na izbiro gradbene mehanizacije za izvedbo. 

1.2 Temelj ali temeljna plošča?

Na izbiro načina temeljenja bistveno vplivata sestava in nosilnost tal. Kadar imajo tla dobro nosilnost se lahko odločimo za eno izmed različic temeljev (točkovni, pasovni), vendar je potrebno biti ob tem pozoren tudi na globino zmrzovanja (50-100cm). V kolikor imamo tla slabše nosilnosti se je zaradi bistveno manjših kontaktnih tlakov pametneje odločiti za temeljno ploščo. 

1.3 Izboljšanje temeljnih tal

Obstajajo postopki s katerimi je možno tudi izboljšati nosilnost terena. Tla se lahko mehansko komprimira, odstrani se lahko slabo nosilna tla do trdnega terena, zniža se lahko nivo podtalnice, tla se lahko injicira...V kolikor obstaja nevarnost zdrsa površinskih slojev pa je rešitev zgolj globoko temeljenje, s katerim dosežemo nosilne plasti terena.

1.4 Hidroizolacija temeljev 

Vsi temelji morajo biti ne glede na nivo podtalnice zaščiteni s hidroizolacijo. V primeru temeljne plošče ta poteka pod celotno temeljno ploščo nad podložnim betonom, v primeru točkovnih in pasovnih temeljev pa nad temelji. Pomembno je, da je hidroizolacija zvezna in ni nikjer prekinjena, saj edino tako lahko preprečimo vdor vode v objekt. Pogosta napaka izvedbe je ne dovolj kompakten spoj med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo, včasih pa celo prekinjen spoj, ki povzroči, da vlaga prodre pod in nad konstrukcijo objekta.  Hidroizolacija mora biti tudi ustrezno zaščitena pred poškodbami do katerih lahko pride, ko se teren po končani gradnji zasuje nazaj ali pa ko se zemljina kasneje naravno premika. Poleg hidroizolacije je potrebno okrog temeljev speljati tudi drenažo, s katero se omogoči, da talna voda prosto odteka pod in okrog objekta.

2. Izvajalci

Gradisovi strokovnjaki opozarjajo, da je treba razmere na gradbišču ves čas pozorno spremljati, vse pomembnejše odločitve pa sprejemati po posvetu s strokovnjakom, saj so odločitve v začetnih fazah gradnje ključnega pomena za nadaljnji potek.

3. Vrste temeljev in temeljnih plošč

Na splošno temelje ločimo na plitve in globoke, glede na geometrijsko obliko pa še na točkovne, pasovne ter na temeljne plošče. Pri plitvih temeljih se obremenitve iz objekta prenašajo v vrhnje sloje tal, pri globokih pa prehajajo sile preko pilotov, vodnjakov itd. globlje v nosilna tla.  

3.1 Točkovni temelji

Pri točkovnih temeljih se obtežba iz objekta točkovno prenaša v nosilna tla. Uporabimo jih v primeru, ko so nosilna konstrukcija objekta stebri in drugi točkovni elementi, kot so stopnice, dimniki, daljnovodi. Pogoj za točkovne temelje so stabilna in trdna tla in ni možnosti, da bi prihajalo do neenakomernega posedanja. Točkovne temelje vlijemo na gradbišču na dobro pripravljeno in poravnano podlago v gradbeni jami. Po zasutju jame se na točkovne temelje postavi stebre in jih vpnemo na steber z vertikalno armaturo ali z jeklenimi ploščami. V točkovni temelj lahko izdelamo tudi vdolbine, v katere se naknadno vstavi montažne stebre ali pa se izdela votle temelje, ki se jih zalije z betonom po vstavitvi stebrov.

3.2 Pasovni temelji

Pri pasovnih temeljih se obtežba iz linijskih konstrukcijskih elementov (zidovi) objekta prenaša v tla v navpični in prečni smeri. Izdelamo jih iz vzdolžne armature in betona. Naloga armature je povečanje togosti in preprečevanje razpokanja temelja, ki lahko nastane, če se tla neenakomerno posedajo.

3.3 Temeljni nosilci

Uporabljamo ga redko, predvsem takrat kadar zaradi slabega, nestabilnega terena ne moremo uporabiti točkovnih temeljev. S temeljnim nosilcem prenašamo obtežbo več stebrov v tla. Nosilec je v tem primeru obtežen točkovno je pa obenem linijski oz. pasovni nosilec.  

3.4 Temeljna plošča

Pri večjih in zahtevnejših objektih se praviloma izdela temeljna plošča. Se pa tovrstni način temeljenja vedno pogosteje uporablja tudi pri gradnji enodružinskih hiš, posebej kadar je gradbeno zemljišče nestabilno.  S temeljno ploščo preprečujemo, da bi se objekt neenakomerno posedal, saj zmanjšamo napetosti pod temeljem.

Temeljno ploščo lahko izdelamo v različnih debelinah v prerezu, običajno pa se v primeru enodružinskih hiš izdela enovita plošča v eni debelini. Pri dimenzioniranju temeljev in temeljnih plošč je potrebno upoštevati tako obtežbo objekta, kot tudi nosilnost tal in marko betona.

3.5 Piloti

V primeru zelo slabih nosilnih tal se je potrebno poslužiti t.i. globokega temeljenja, s katerim dosežemo trdnejše plasti terena. Takšna slabo nosilna tla so denimo ilovnata tla na Ljubljanskem Barju. Globoko temeljenje se izvaja s piloti, ki so lahko iz lesa, jekla ali gramoza. Izbira zavisi od različnih faktorjev kot so globina nosilnih tal, velikost objekta, razpoložljiva mehanizacija itd. Piloti oziroma koli so različnih vrst (stoječi, viseči...)

4. Postopek izvedbe temeljne plošče

4.1 Projekt 

Tako kot za vsako drugo gradnjo tudi za gradnjo temeljne plošče potrebujemo projekt za izvedbo. Projekt se izdela na podlagi predhodno naročenega geomehanskega poročila in vključuje več načrtov. Prvi je arhitekturni načrt temeljne plošče, iz katerega morajo biti razvidne dimenzije plošče, ter debeline in tipi vseh slojev pod ploščo od toplotne izolacije, hidroizolacije do eventuelnega tampona. Del projekta so tudi armaturni načrti, načrti inštalacij in načrt prebojev. Načrtom mora biti priložen popis gradbeno obrtniških del in materialov. Izdelani so izključno za konkreten objekt upoštevajoč specifičnost terena, na katerem se bo gradilo in druge konkretne pogoje na lokaciji. Zelo pomembno je, da je načrt prebojev izdelan karseda natančno, s točnimi pozicijami prebojev, velikostmi zaščitnih cevi ter mesti izhoda izpod plošče. Pomembno je tudi, da je načrt temeljne plošče usklajen z ostalimi deli gradnje objekta. 

4.2 Prijava in ureditev gradbišča

Pred začetkom del nadzornik gradnje uredi prijavo vseh udeležencev pri gradnji. Lokacijo gradnje je potrebno označiti z gradbiščno tablo in ograditi z gradbiščno ograjo. Na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja geodet opravi zakoličbo, s katere je razvidna pozicija in višina objekta. Pred začetkom izkopavanja je potrebno postaviti tudi gradbene profile. 

4.3 Izkop 

Glede na zakoličbo geodeta se začne izvajati izkop. Po tem, ko je bil odrinjen humus se izvede izkop do globine določene v načrtu. V primeru slabe nosilnosti terena se izvede globlji izkop do trde podlage. Zemljino od izkopa (kolikor je ne potrebujemo za druga terenska dela) se odpelje na ustrezno deponijo.  

4.4 Priprava podlage za temeljno ploščo

Za lažjo in bolj precizno izvedbo nadaljnjih del se opravi izravnava dna temeljne jame. Izravnava ni potrebna, v kolikor je teren dovolj trden in je bil izkop izveden natančno. Na nosilnem terenu je možno podlago urediti kar z zemljino, na težavnejšem terenu pa se izvede peščeni tampon. Podlaga mora imeti rahel padec, ki je namenjen odvajanju vode izpod temeljne plošče.

4.5 Razvod inštalacij

Na dno temeljne jame se, pred izvedbo izolacije položi zaščitne cevi inštalacij in se jih obbetonira, da so zaščitene pred pritiskom teže objekta.  

4.6 Vertikalni preboji

Instalacije, ki so bile horizontalno speljane pod temeljno ploščo je potrebno v nadaljevanju speljati vertikalno v objekt na specifičnih mestih, ki jih vnaprej določi projektant. Zelo je pomembno, da sta tip instalacije in pozicija vertikalnega preboja natančno določeni, saj naknadne spremembe največkrat niso mogoče. 

4.7 Drenaža

S pravilno izvedeno drenažo se odvaja meteorna in talna voda ob objektu. Način izvedbe drenaže je odvisen od lastnosti terena in oblike izkopa. Vedno pa se izvede mulda pod naklonom, s katero se drenažna voda zbira,drenažna cev, drenažni filc, posteljica iz prodca in zbirni jaški.  Drenažno vodo se odvaja v javni meteorne vode, ponikovalnice ali površinske odvodnike. 

4.8 Podložni beton

Ko začnemo pripravljati teren za gradnjo, najprej utrdimo zemljino in nasujemo gramoz. Nato pa je potrebno podlago za nadaljno gradnjo dodatno izravnati s podložnim betonom, ki je tudi osnova za izvedbo temeljne plošče.

4.9 Hidroizolacija in toplotna izolacija temeljne plošče 

Na podložni beton se položi prvi sloj XPS toplotne izolacije, sledi sloj obojestransko samolepilne hidroizolacije, ki deluje tudi kot vezni element med prvim in drugim slojem XPS toplotne izolacije, ki jo položimo preko izvedene hidroizolacije. Drugi sloj XPS toplotne izolacije se izvede s posebno oblikovanimi utori, katere zapolni sveži beton in tako omogoča boljšo povezavo vseh slojev v sistemu. Opisano sistemsko rešitev imenujemo tudi SEISMIC temeljna blazina in so jo razvili v podjetju FIBRAN d.o.o., predstavlja pa odgovor na izzive, ki jih postavlja sodobno temeljenje objektov na toplotni izolaciji, prav tako je to sistem, razvit za potresno ogrožena območja in ima preverjeno nosilnost v primeru dinamičnih obremenitev, kot je potres. Preberite si več o SEISMIC temeljni blazini. 

4.10 Armiranobetonska temeljna plošča

Izvedba armirano betonske temeljne plošče se prične z natančno postavitvijo opaža, ki mora slediti arhitekturni načrtom. Glede na armaturni načrt se nato v opaž položi armatura, ki se zalije z betonom. Zgornja površina plošče se znivelira in izravna. Opcijsko je možno opaž temeljne plošče izvesti tudi nekoliko širše z namenom, da se vanj vstavi obodna toplotna izolacija temeljne plošče.

4.11 Obodna toplotna izolacija

Kot smo že omenili lahko obodno toplotno izolacijo temeljne plošče izvedemo že v fazi opaževanja, možno pa jo je dodati tudi naknadno z lepljenjem. V tem primeru je potrebno natančno vnaprej določiti debelino izolacije, da se jo lahko spoji z hidroizolacijo cokla  stavbe.  

4.12 Ozemljitev temeljne plošče

Temeljno ozemljilo se obvezno poveže z armaturo objekta.