V nadaljevanju:
1. Klasična strešna izolacija strehe med špirovci
Pri mansardi gre največkrat za klasično poševno streho z leseno strešno konstrukcijo. Ustaljen postopek izolacije podstrešja se izvede s trdo ali mehko mineralno volno. Preden se izvajalec loti izolacije strehe, mora najprej preveriti, ali je ostrešje ustrezno pripravljeno. To pomeni, da je pod neprekinjeno strešno kritino izveden prezračevalni kanal ali zračni most, pod njim pa more biti nameščena paroprepustna folija. Imenujemo jo tudi sekundarna kritina. Ta ne sme puščati, torej ne smemo čutiti »prepiha«. Priporočljiva ekonomična debelina izolacije za podstrešje je 30 cm, določa pa jo PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah).
1. Najlažjo vgradnjo nam omogoča mehka izolacija v rolah. Za ustrezno vgradnjo jo razrežemo na tako velike trakove, da ustrezajo razmiku med špirovci. Debelino izolacije prilagodimo debelni špirovca. Če so špirovci v naši mansardi debeli 14 cm, izberemo 15 cm debelo mehko mineralno izolacijo. Večja debelina nam bo olajšala vgradnjo. Nikakor pa ne uporabimo izolacije, ki je več kot 5cm debelejša od debeline špirovca, saj tlačenje izolacije zmanjša njeno izolativnost.
2. Po vgrajeni prvi plasti izolacije na špirovce namestimo kovinska obešala, torej C profile ali leseno podkonstrukcijo, ki ustreza želeni debelini druge plasti izolacije. Če je naš špirovec debel 20 cm, namestimo C profile debeline 10 cm. Med profile namestimo mineralno volno, debeline 12 cm za lažjo vgradnjo.
3. Zadnji pomemben korak izolacije je namestitev parne ovire. Najbolj primeren je srebrni dvostranski lepilni trak. Izvajalec, ki bo izoliral vašo podstrešje, mora parno oviro tesno zalepiti na C profile ali leseno podkostrukcijo, še posebej pri prebojih.
4. Zaključni sloj izolirane strehe je po navadi suhomontažna obloga, torej obloga iz suhomontažnih knauf plošč, ki jih izvajalec lahko položi v eni ali dveh plasteh.
2. Celulozna izolacija z vpihovanjem – celulozna in vpihana volna
Z ekološko osveščenostjo in napredovanjem tehnologije na trgu, vedno pogosteje srečujemo tudi celulozno volno ali vpihano volno. Celulozna izolacija je izdelana iz odpadnega časopisnega papirja. Proti požaru je celulozna izolacija zavarovana z borovo soljo. Postopek vgradnje je precej drugačen od klasičnega in zahteva več predpriprave. Ker bo izvajalec izolacijo vpihoval, mora najprej preveriti, če je strešna lepenka oz. sekundarna kritina zrakotesna. Enako velja tudi za vse ostale stike tal s streho in preboje za zračnike. Z namestitvijo folije, ki hkrati služi kot parna zapora, se ustvari zrakotesen sloj, nakar sledi vpihovanje celuloze.
3. Izolacijska volna
Volnena izolacija se izvede podobno kot celulozna izolacija. Prednosti vpihovanja izolacijske volne je izolacija brez stikov, saj ne potrebujemo razreza materiala in ima majhen transportni volumen. Ker je ta tehnika precej nova, jo izvaja malo izvajalcev. Če potrebujete izvajalca za vpihovanje volne, se obrnite na Mojmojster.
4. Izolacijska pena in brizganje izolacije
Novi napredki v tehnologiji in kompozitih so botrovali k razvoju izolacije z brizganjem. Brizganje izolacije omogoča, da lahko plast izolacije nanesemo ne glede na obliko mansarde ali na stanje zrakotesnosti podstrešja. Izolacijska pena je idealna tudi za sanacije, saj nam omogoča popravila nepravilno vgrajene izolacije ali dodatek k dotrajani izolaciji mansarde. Postopek vbrizgavanja ne zahteva večjih sprememb ali posegov v objekt. Izvajalec z visokotlačno črpalko premera 100mm nabrizga homogeni sloj izolacijske pene neposredno na podlago. Pri tem se uporablja celuloza z vodno meglo ali kompozit druge vrste.