Vrstne hiše Studenci

^{besedilo: Špela Rogel}

Arhitekta Taja Benčina in Tomaž Pažek, poleg lastnih arhitekturnih projektov, s sodelavci ustvarjata tudi uspešno spletno platformo za nepremičninske in stanovanjske projekte COINHAB, s katero želijo pomagati iskalcem stanovanj in hiš na poti do sanjskega doma. Še posebej jih zanima reševanje stanovanjskega problema s kolektivno gradnjo in izvedba projektov za trg, z večjim poudarkom na kakovosti arhitekture. V želji po sodelovanju so se obrnili na podjetje SH global, ki je njihovo pozornost pritegnilo z izvajanjem nadstandardnih stanovanjskih enot na mariborskem nepremičninskem trgu. Ravno v tem času so se pripravljali na izvedbo projekta vrstnih hiš v Studencih.

Novonastajajoče stanovanjsko naselje Studenci, se nahaja na robu Maribora, obenem pa zelo blizu mestnega središča. Za širše območje stanovanjske soseske je bil izdelan občinski podrobni prostorski načrt pozidave, ki je arhitektom določal urbanistično postavitev objektov, njihove gabarite in tipologijo. Obsega pretežno gosto zazidavo - poleg že izgrajenih vrstnih hiš ter dveh manjših stanovanjskih blokov, so tam načrtovani še štirje manjši in en večji blok ter v zadnji fazi tudi naselje enodružinskih hiš. Zaradi bližine mestnega središča ima naselje urbani značaj, na drugi strani pa lokacija meji na zeleno, nezazidano krajino in se odpira proti okoliškim vedutam Pekrske Gorce in Pohorja.

V Sloveniji je daleč najbolj priljubljena stanovanjska tipologija individualne hiše, ki pa je z urbanističnega, okoljskega, energetskega in tudi socialnega vidika izredno problematič̌na. Medtem, ko v mestih po vsem svetu iščemo rešitve za pomanjkanje stanovanj, že desetletja poznamo tipologijo, ki omogoča večje število stanovanjskih enot, ob nezmanjšani kakovosti bivanja. Nizka zgoščena zazidava -sem uvrščamo tudi vrstne hiše - se je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavila kot protistrup modelu t.i."stolpa v parku" oziroma velikih blokovskih naselij, ki so jih razvili Le Corbusier in njegovi sodobniki. Popravila je nekatere slabosti množične gradnje, s poudarkom na bivanju prijaznem, prostorskem merilu in kontekstu skupnosti.

Arhitektura vrstnih hiš na Studencih ima po eni strani izrazito mestni karakter, po drugi, pa se spogleduje z arhitekturo predmestnih enodružinskih hiš. Objekti so, na podlagi obvezujočih podlog občinskega prostorskega načrta, ki določajo tako postavitev kot gabarite objektov, zasnovani v treh vzporednih nizih po 7 hiš, med njimi pa potekajo peš in dovozne poti. V prostor so umeščeni tako, da je vrtni del orientiran proti jugu, soncu in lepim razgledom, dovozi in parkirišča pa proti severu. Konceptualno so strukturirani v dve etaži, pri čemer je na spodnji, večji kvadratni volumen položena, ožja ter daljša, zgornja lamela. Le-ta s svojim globokim previsom nad dovozom ustvarja pokrit prostor za parkiranje avtomobilov, na drugi strani, proti vrtu, pa pokrito zunanjo teraso.

Spodnja etaža je sodobno zasnovana kot enovit, zračen in permeabilen prostor. V njej se, poleg vhodnega prostora, sanitarij in utilitija, nahajajo bivalni prostori s kuhinjskim jedilniškim in dnevnim delom. Stopnice ob vhodu popeljejo v zgornjo etažo s tremi sobami/spalnicami in kopalnico, zasnova pa omogoča tudi preoblikovanje glede na individualne potrebe stanovalcev. Dodatno kakovost bivanja zagotavlja velika skupna sončna terasa, ki z dveh strani varno objeta, nudi obilo potrebne zasebnosti. Prav zagotavljanje zasebnosti so arhitekti identificirali kot enega pomembnejših aspektov kakovosti bivanja, čemur so v zasnovi dosledno sledili. Ob vhodni fasadi so tako enote med seboj ločili s predelnim zidom, kot zaveso, ki se proti javni ulici dviguje in izginja. Na vrtni strani pa so fasado zgornje lamele zasukali in tako odmaknili od pogledov iz sosednjih stavb. Okna preostalih sob v etaži so usmerjena v intimen atrij.

Pogosta pomanjkljivost tipologije vrstnih hiš je, da tvorijo uniformno tkivo enakih gabaritov. Tudi v primeru vrstnih hiš na Studencih so občinski prostorski načrti predvideli 21 enakih objektov. Individualnost in razbitje monotonosti, kot naslednji pomemben aspekt kakovosti bivanja, so arhitekti, znotraj omejenih možnosti, dosegli s površinskimi potezami. Prva je materializacija fasade pritličnega volumna - zasnovali so tri vrste fasadnih oblog. En tip vrstnih hiš ima leseno fasado iz tankih pokončno stoječih macesnovih letev, drugi fasado iz kompozitnih fasadnih plošč svetlo sive barve, tretji pa iz kompozitnih fasadnih plošč temno sive barve v unikatnem rastru. Skladno z različnimi tipi fasade, se pri posameznih objektih razlikuje tudi materializacija špalete pri oknih v nadstropju, k večji raznolikosti pa prispeva tudi zamik okna v pritličju prednje fasade. Z manjšimi, površinskimi spremembami so tako arhitekti zasnovali 7 raznolikih objektov znotraj enega niza, kar prispeva k boljši identifikaciji stanovalcev s svojim domom.

Stanovanjske tipologije, kot je tipologija vrstne hiše, združujejo najboljše lastnosti tako urbanih kot primestnih razvojnih shem: dostop do javnega prevoza in številnih storitev, zmerno gostoto poseljenosti, javni odprti prostor, stik z naravo, zasebnost ter individualnost. So kompromis s katerim lahko zajezimo nadaljnje razprševanje gradnje, širjenje mest v dragocen naravni in kulturni prostor ter obenem ohranimo zeleno individualnost stanovalcev. Vrstne hiše na Studencih so odličen arhitekturni odziv na vse omenjene, ključne pomisleke, obenem pa predstavljajo cenovno dostopno, trajnostno rešitev, ki prispeva h krepitvi skupnosti.

Galerija :