Tridimenzionalni trg na robu zgodovinskega jedra | Atelier Minerva

Besedilo in izbor: Maroje Mrduljaš

Na vzhodni obali Jadrana najdemo celo vrsto znanih hrvaških mest, kot so Dubrovnik, Split in Zadar. Ta mesta predstavljajo pomemben del urbane kulture s kontinuiteto od antike do danes, ko se jih je oprijel status priljubljenih turističnih destinacij.

Nekoliko manj izpostavljen Šibenik je v kontekstu zgodovine arhitekture najbolj znan po svoji renesančni katedrali; ta mojstrsko združuje prostorsko zasnovo in natančno kamnito konstrukcijo, ki jo je zasnoval Juraj Dalmatinac. Poznavalci morda poznajo tudi modernistično ikono: nekdanji Dom JLA (danes Mestna knjižnica) arhitekta Ivana Vitića, ki je bil dokončan v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Dom JNA je paradigmatičen primer modernistične interpolacije, zato je stekleni volumen samozavestno zgrajen na temeljih zgodovinske utrdbe.

Ob Mestni knjižnici stoji tudi historicistično Mestno gledališče. Ti dve stavbi definirata Trg Poljane, ki je bil veliko let prostorsko neurejen, čeprav predstavlja ene glavnih vpadnic v zgodovinsko mestno jedro. Simbolni pomen trga poudarja stavba mestne uprave, ki je odmaknjena od pročelja ulice. Čeprav je trg v zadnjem času služil kot parkirišče, je bil občasno tudi v javni rabi: na njem so se odvijali številni javni dogodki, od dirk do koncertov in političnih dogodkov.

Leta 2011 je bil objavljen natečaj za ureditev trga in izvedbo podzemne garaže, na katerem sta zmagali Ivana Tutek in Paula Šimetin s sodelavci, projektantski skupini pa se je pridružil arhitekturni biro Numen/For Use s sodelavci. Ideja avtorjev se odraža v prizadevanju, da bi v prostoru trga prepoznali tipične geometrije okoliške pozidave, izpostavili obstoječe gibalne poti, a trg obenem afirmirali kot prostorsko platformo in infrastrukturno podporo različnim dogodkom.

Projektantske težave in izzive so arhitekti spremenili v prednosti na njih utemeljili geometrijsko kompozicijo trga. Trinadstropna podzemna garaža je neizogibno zahtevala vhod za vozila in pešce. Prav te dostopne točke sponke so avtorji uporabili kot strateška mesta, nad katerimi so postavili poševne površine, ki se iz pritličja postopoma dvigujejo v nadstropje in tako ustvarjajo tribune. 

Naloga omenjenih elementov pa ni samo pragmatična – poševne površine ne le pokrivajo infrastrukturne elemente, pač pa tvorijo sestavni del aktivnega prostora trga in se uporabljajo kot oder, avditorij ali zgolj kot prostor za posedanje. Na ta način je površina kvadrata postala ukrivljena, tridimenzionalna, dinamična. Skupina Numen je med obema poševnima ploskvama tako reinterpretirala koncept trga in strehe Knjižnice ter zasnovala trikotne nadstreške na vitkih stebrih, ki spominjajo na bel jekleni »oblak«. Površina trga je tlakovana z belim kamnom z dvema nekoliko različnima teksturama. Geometrija sprememb v tlakovanju je posledica razširitve stavbe knjižnice. Na celotnem območju trga je postavljena mreža samostojnih točk s priključki za elektriko in vodo, ki se uporabljajo za postavitev začasnih paviljonov.

Med knjižnico in garažo je bila oblikovana »dolina«, ki arheološke plasti utrdb ohranja vidne. V to »dolino« se spuščajo kaskade avditorija in dišečega vrta, ki obenem opravlja tudi funkcijo stranskega vhoda za pešce v garažo. Nad njo lebdi jekleni most, ki povezuje vhod knjižnice z bližnjim parkom. Na koncu je na robu trga ob prometnem križišču postavljena plitka okrogla fontana.

Zaključimo lahko z mislijo, da se arhitektke okolju niso podredile, ampak so z njim stopile v aktiven dialog. Trg Poljana vpisuje sodobno arhitekturno kulturo v občutljivo zgodovinsko okolje, ki se naslanja na mrežo strmih mediteranskih ulic in trgov Šibenika. Čeprav gre za različni oblikovalski logiki, sta urbana dvoumnost in vitalnost ključni za obe situaciji.