Hiša za preprosto bivanje | Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger

^{izbor in besedilo: Špela Rogel}

Za naslednje poglavje v svojem življenju sta si zamislila cenovno ugodno pritlično hišico preprostega, nevpadljivega videza, ki jo je enostavno vzdrževati in je brez arhitektonskih ovir. Pomembnejša kot težko obvladljiva obilica kvadratnih metrov notranjega prostora sta jima postala tesna povezanost s prostranim vrtom ter lep razgled iz hiše in z vrta proti travnikom. Za občutek domačnosti, patino in kontinuiteto spominov poskrbijo kakovostni stari pohištveni kosi iz prejšnjega domovanja in krušna peč za peko pice, ki jo je lastnik pred leti na vrtu zgradil sam. Ob njej je družina preživela številne prijetne ure, zato sta nanjo še posebej navezana.

Arhitekta sta za okvir novega domovanja izbrala sadni drevesi, ki sta bili tam že od nekdaj. Razpoložljiva gradbena parcela je bila zazidljiva le na neugodnem, ozkem območju trikotne oblike, zato je prostorska kompozicija sestavljena iz večjega bivalnega in manjšega gospodarskega objekta. Bivalni objekt tvorita dve vzdolžno zamaknjeni lameli, vsaka s svojo dvokapno streho, v katerih sta ločena severni del s spalnimi prostori, kopalnico in nadstreškom za avto ter del z bivalnimi prostori s kuhinjo in jedilnico ter enkratnimi razgledi na naravo, ki je obrnjen proti jugu.

Hiša je od daleč videti preprosta, ko stopimo bliže, pa pozornost pritegnejo avtorski detajli in uporaba v prostoru že prisotnih materialov, reinterpretiranih na sodoben način. Naročnika sta si želela hitre vselitve, zato je hiša grajena v montažni leseni okvirni konstrukciji. Krita je s sivo vlaknocementno valovitko, ob tem pa zunanja strešna konstrukcija ostaja vidna. Odkriti napušči – avtorski podpis arhitektovskega dvojca – ob nezmanjšani funkcionalnosti ustvarjajo občutek lahkotnosti strehe. Zanjo se zdi, da lebdi nad osnovnim volumnom, stavbi pa doda značaj vrtnega paviljona. Ob vzhodni stranici hiše (še vedno) stoji nekdanja krušna peč, ki je zdaj na novo obzidana v vidnem betonu. S svojo monumentalnostjo predstavlja kontrast lahkotnosti objektov ter daje razmeroma horizontalni zasnovi hiše vertikalen skulpturalni poudarek. Hiša se odpira na jug s prelepim pogledom v daljavo ter na stari drevesi.

„Na zunaj popolnoma zadržana hiša kljub pragmatičnemu izboru materialov, ki so že prisotni v okolici, z lahkotno prezenco in detajli osmišlja zaledje obstoječe okoliške zazidave. Z njim je zlita, kot da se je okolica oblikovala po njej. Razkošje prostora se pokaže šele ob vstopu in pogledu ven, proti panorami na jugu. Dandanes se razkošje precej površno interpretira z dragimi materiali in kričečim odstopanjem, v resnici pa gre vedno predvsem za razkošje samega prostora in svetlobe.“ Meta Kutin.

Z izborom barv in materialov sta arhitekta sledila želji naročnikov po enostavnem vzdrževanju, preprostem, nevpadljivem videzu in cenovni ugodnosti. Interier je zračen in izčiščen. Stene so bele, tla pa v spalnem delu lesena, v bivalnem pa obložena s svetlo sivimi ploščicami z vzorcem teraca. Nevtralno barvno in materialno lestvico dopolnjuje vgradno in prostostoječe pohištvo iz hrasta, za katero so uporabili domač les iz bližnjega gozda lastnikov. Kontrastni oblikovni poudarek in svojstven značaj v prostor vnašajo stari družinski kosi pohištva. Rezultat te kombinacije je interier, napolnjen s svetlobo in značajem naročnikov, ter v kar največji meri ohranjeni spomini, ki se bodo prenesli na nove generacije.

„Kombinacija starega in novega je v osnovi protislovna. Ko se staro in novo združita, se med njima vzpostavi popolno ravnovesje. Seveda pa rustikalnost in patina starega potrebujeta nevtralno in mehko ozadje, kot so preproste, zadržane linije novega in nevtralna barvna paleta. Tako ustvarimo tisto skrivnostno napetost nasprotij, dvojnost starega in novega.“ Meta Kutin in Tomaž Ebenšpanger

Razkošje hiše se ne kaže v dragocenih materialih, ampak v premišljenih avtorskih detajlih in kvaliteti bivanja. Po izkušnjah obeh avtorjev starejši naročniki v primerjavi z mlajšimi pogosteje iščejo kontinuiteto s svojo preteklostjo. Želijo podrobno razlago in čas za premislek ter poistovetenje z rešitvami, ki so nekoliko neobičajne. Tudi pričakovanja glede bivanja in življenjski slog uporabnikov so v tem obdobju običajno že bolj izoblikovani. Izkušenejši naročniki razumejo, da se presežek ne zgodi s formalnim bogastvom, in zato bolj cenijo preprosto in prepričljivo misel arhitekta. „Znajo uživati v hrani, knjigi, glasbi ali dobri družbi. Užitek iščejo in pričakujejo tudi v novem bivališču,“ zaključita arhitekta.

Svetla in prostorna notranjost hiše podpira moderno bivanje njenih stanovalcev. Oprema je trpežna in ne zahteva veliko vzdrževanja. Vsi prostori se odpirajo v različne zunanje ambiente. Bližnji zelenjavni vrtiček in zunanja peč sta dostopna neposredno iz kuhinje. Kljub skromnim dimenzijam pa je hiša zasnovana tako, da bo nekoč lahko postala udoben dom mladi družini.

„Pogosto se ne zavedamo, da v slabi arhitekturi slabše živimo. Hiša za preprosto bivanje je s številnih vidikov zasnovana preprosto, a brez poenostavljanja. Med tema dvema besedama je zelo velika razlika; preprostost vsebuje veliko kompleksnosti, poenostavljenost pa te kompleksnosti ne vsebuje.“ Tomaž Ebenšpanger

galerija