Drugačen format prostora, Maja Stamenković: LE

^{izbor in besedilo}^{: Špela Rogel}

Tradicionalno delovno okolje doživlja zadnjih deset let velike spremembe, ki so po dveh letih zaprtja in dela na daljavo dobile še močnejši zagon. Pandemija Covid-19 je med drugim povzročila tudi to, da bolj cenimo svoje fizično, duševno in čustveno počutje, ter nas navdihnila za iskanje in ustvarjanje okolij, ki spodbujajo odprto komunikacijo in svobodno ustvarjalnost.

vhod — Kako v izčiščenem prostoru med belimi stenami ustvariti topel dom?

Galeristka Piera Ravnikar si je zaželela nov, drugačen format prostora, ki bi bil glede na nepredvidljiv čas, v katerem živimo, prostorsko in programsko neodvisen. Ljubezen do umetnosti jo je privedla do ideje, da bi galerijo preselila kar v svoje stanovanje ter zaživela obkrožena s sebi ljubimi umetniškimi deli in ljudmi, ki ljubijo sodobno umetnost. Nastal je Prostor Ravnikar, dom neodvisne sodobne umetnosti, ki združuje bivalno rezidenco in galerijo Ravnikar Gallery Space.

Stanovanje v galeriji ali galerija v stanovanju?

Kako prostor, namenjen zgolj bivanju, preoblikovati v prostor mešane rabe ter v obstoječih prostorskih razmerah zagotoviti zasebnost, fleksibilnost in uporabnost? Kako v izčiščenem prostoru med belimi stenami ustvariti topel dom? Naj bo galerija v stanovanju ali stanovanje v galeriji? Združevanje javne in zasebne vsebine vsekakor predstavlja vznemirljiv arhitekturni izziv, ki se ga je mlada arhitektka lotila z nekaj improvizacije in veliko kreativnosti ter v tesnem sodelovanju z naročnico.

Glalerijo s hibridnim prostorom kuhinje, jedilnice ter prostorom za druženje povezujejo dvokrilna francoska vrata.

V svetlem staromeščanskem stanovanju z visokimi stropi je bilo treba prednostno zagotoviti praznino in izčiščenost, ki bi omogočili, da bi umetniška dela prišla do polnega izraza. Zato so bile iz prostorov odstranjene vse odvečne predelne stene. Preostale stene in stavbno pohištvo so bili prebeljeni, tla pa premazana s poliuretanskim premazom. Tlak - razen parket v spalnici - je obarvan v svetlosive tone.

tloris-pred-prenovo — Tloris pred prenovo.

Stanovanje sestavljata bivalna in galerijska polovica, ki se prepleteta že pri vhodu. Vstopimo naravnost v kuhinjo z jedilnico, ki je obenem tudi sprejemnica in prostor za druženje ob ustvarjalnih pogovorih. Skozi odprta francoska vrata zavijemo desno, v galerijski prostor, v katerem potekajo kurirane razstave umetniških del (ta so sicer razstavljena v vseh sobah tega hibridnega stanovanja). Galerija se nadaljuje v pisarno in umetniški depo. Javnost ima dostop tudi do svetle kopalnice s ploščicami, ki posnemajo carrarski marmor. Edini prostor v stanovanju, ki ni dostopen vsem obiskovalcem, je galeristkina spalnica.

Slika, unikatna betonska miza, vintage stol in gramofon - lebdijo v beli praznini.

Pohištvo je reducirano in premišljeno umeščeno v prostor. Beli utilitarni kosi (garderobne omare, kuhinja in police depoja) so postavljeni ob stene in nevpadljivo oblikovani, da bi v prostoru čim manj izstopali in se na pogled čim bolj zlili s stenami. Prostostoječi kosi so pravzaprav umetniške instalacije Maje Stamenković, ki so tako tudi razstavljene in v središču pozornosti. Tako kot prostor so tudi ti kosi hibridni in večnamenski.

Depo umetniških del v pisarni je utilitaren pohištveni element, ki ga umetniška dela povzdignejo v skulpturo.

Morda najbolj markanten med njimi je delo Building Blocks, za katero je Maja Stamenković lani prejela priznano mednarodno nagrado za oblikovanje BIG SEE PRODUCT DESIGN AWARD. Sestavljanka iz gradnikov različnih oblik in materialov je kuhinjski otok, razstavni pult, miza za pogostitve in jedilna miza v enem. Simbolizira stene, ki so bile porušene ob prenovi. Z avtoričinimi besedami: „Medtem ko je bila funkcija sten, da prostor razmejujejo, ga Building Blocks povezujejo – predstavljajo gradnik povezovanja galeristov, umetnikov, ljubiteljev umetnosti in potencialnih kupcev.”

Svojevrsten značaj prispevajo tudi drugi arhitektkini avtorski kosi: postelja, obešalniki, polica iz medenine v kopalnici, betonska miza v pisarni. Ob postelji stojita nežno rožnati nočni omarici Love Letters, navdih za kateri so bila dela Maje Babič Košir. Love Letters opominjata na to, da nas je v tej digitalizirani dobi že tako močno posrkalo v digitalni svet in virtualno realnost, da smo pozabili brati in pisati. Nočni omarici v obliki pisemskih kuvert nas vabita nazaj v realnost, k tu in zdaj, k samim sebi. Spodbujata k občutenju ter krepitvi ljubezni do sebe in vsega lepega in dobrega okoli nas. Skrajni čas je že, da se odzovemo vabilu!