Stanovanje HB_transform

^{Besedilo: Špela Rogel}

Naročnika, mlada aktivna poslovneža, sta o prenovi stanovanja razmišljala že dalj časa, a se nikoli nista odločila za konkretno dejanje – dokler ju po daljši odsotnosti od doma, zaradi zamašenega odtoka, ni pričakalo poplavljeno stanovanje. Nepopravljiva škoda na tlakih, stenah in opremi ju je pustila brez izbire. Stanovanje je bilo potrebno popolne prenove, poleg vsega pa ju je priganjal tudi rok - predvideni datum poroda prvega otroka namreč, ki je bil napovedan čez štiri mesece.

Za arhitekta Žigo Kreševiča, ki ga še posebej zanimata stanovanjska arhitektura in interjer, predstavlja vsak projekt unikatno zgodbo in poseben izziv. Pri prenovi stanovanja za mladi par je bila bistvena sestavina načrtovalskega procesa izpolnitev terminskega roka, zato je šla v začetku večina njegovih naporov v iskanje izvajalcev, ki jih je bilo potrebno motivirati za delo navkljub še nedokončanim načrtom in ob zgolj grobem oblikovalskem konceptu. Dela so, glede na tempiran terminski plan, potekala relativno gladko, pričakovane zaplete pri izvedbi pa je arhitekt reševal sproti in proaktivno, s svojo dnevno prisotnostjo na gradbišču. Od začetka del do vselitve, so tako minili le dobri trije meseci.

Oblikovalska izhodišča za prenovo stanovanja je arhitekt našel v življenjskem slogu svojih naročnikov. Le-ta veliko delata, dragocen prosti čas doma pa rada preživita ob druženju, dobri hrani in pijači. „Ideja ni nikoli nekaj kar pade iz neba, temveč se razvije skozi konstruktivni dialog dveh enakovrednih partnerjev. Pomembno je poslušati svojega naročnika, se od njega učiti in ga hkrati tudi učiti, mu odpirati obzorja.“ meni Žiga Kreševič. Rezultat dialoga je avtorjev kreativni odgovor na želje in potrebe naročnikov.

Vozlišče in srce stanovanja je velika, temno siva kuhinja z detajli iz masivnega oreha, ki se ovija okoli nosilnega stebra in je zasnovana kot prehoden prostor na osi med jedilnico in dnevnim prostorom. Zračen, odprt ambient je orientiran proti loži in se kopa v južni in jugovzhodni svetlobi. Prepustnost prostora ohranja tudi razporeditev pohištva in opreme v lesu in toplih barvnih tonih, ki še poudarijo občutek udobja in vabijo k užitkarjenju. Od razkošno temnega vhoda v stanovanje, z vežo oblečeno v pohorski tonalit, do svetlega dnevnega ambienta, je dostop urejen preko dolgega, širokega hodnika, ki teče mimo zasebnega dela stanovanja.

Izhodiščno željo naročnikov po jasni delitvi privatnega in javnega, je arhitekt upošteval z zasnovo enovite bele panelne stene, ki pokriva in obenem zvočno izolira nočne prostore od dnevnih. Vanjo so, v isti ravnini, takorekoč nevidno, vgrajena vrata obeh spalnic in kopalnice. Nasprotno stran hodnika po vsej dolžini oblači pas garderobnih omar, ki se izteče v kuhinjski niz z zaključkom v obliki knjižnih polic. Drsna vrata omar, izvedena kot repeticija navpičnih letvic iz hrastovega lesa, so dinamična prostorska komponenta, ki jo stanovalec sokreira s premikanjem vzdolž hodnika, ki je tako obenem igriv in funkcionalen ambient.

Z umestitvijo prostorne garderobne omare na hodnik arhitekt učinkovito razbremeni prostor spalnic, ki je prazen, izščiščen in posvečen izključno počitku. Spalnici in sanitarije so tudi sicer, v nasprotju z bivalnimi prostori, oblikovane zadržano, v beli, sivi in svetlo sivi monokromatski paleti, ki jo le tu in tam prekinejo topli leseni poudarki. Žlahtnost, kljub barvni monotonosti, je dosežena z mestoma bolj grobo, zabrisano teksturo cementnih premazov, ki se v spalnicah pojavijo le na posameznih stenah, v kopalnicah pa se neprekinjeno prelivajo preko sten na tla, kar vizualno poenoti in poveča prostor. Premišljeno osvetljene, mehke, unikatne teksture prispevajo k zenovskem vzdušju.

Stanovanje je v celoti opremljeno z direktno in indirektno osvetlitvijo, ki naročniku omogoča poljubno upravljanje svetlobih virov in ustvarjanje različnih svetlobnih ambientov, ki ustrezajo trenutnemu počutju. Posebna pozornost je bila namenjena tudi barvi izbrane svetlobe, ki nikakor ni smela spominjati na hladno pisarniško osvetlitev, kjer naročnika preživita (pre)veliko svojega časa.

Končna podoba stanovanja, ki je nastalo v pičlih štirih mesecih, je vse prej kot prenagljena. Je rezultat intenzivnega dialoga z naročniki ter temeljitega premisleka in angažmaja arhitekta. Je oaza miru in obenem živahen prostor za druženje in razvajanje. Je točno to, kar sta naročnika želela in potrebovala. Popoln prostor za začetek novega življenja.

Detajl

Galerija