Na slovenskem Krasu, kjer je podnebje sredozemsko, pokrajina pa kamnita in suha, prekrita le z neskončnimi pasovi vinske trte in borovcev v središču majhne vasi Pliskovica že 400 let stoji zanimiva zgradba. Stara kamnita hišica med gručo hiš ob ozki cesti, je bila včasih del kraške domačije in je nazadnje služila kot hlev. Naslonjena ob skalo, pred burjo ščiti vrt, s katerega pogledi segajo onkraj zelenega hribovja nad Trstom.
Hišica je ob nakupu navdušila in očarala s svojim spranim fasadnim ometom, ohranjenimi debelimi stenami okenskimi in vratnimi okvirji, lesenim hrastovim ostrešjem ter železnimi dodatki, ki razkrivajo, da je tu nekoč živela krava Sivka. Še posebej je zanimiva zaradi ogromne žive skale, na kateri sloni in je del njenega interjerja. Že ves ta čas hišica v svoji izvorni obliki kljubuje času in naravnim elementom. Njeno staranje in transformacije so bile glavni navdih njene preobrazbe.
Arhitekta sta se projekta lotila premišljeno in skrbno ter poskušala ohraniti čim več izvornih elementov hiše. V izpraznjeno kamnito školjko sta umestila program počitniškega zatočišča v treh odprtih etažah.
Betonska spirala, ki nas vodi od podesta do podesta se le mestoma dotakne kamnite fasade, služi pa tudi kot opora lesenih pohištvenih elementov: dolgega kuhinjskega niza z jedilno mizo v pritličju, dnevnega kotička v nadstropju ter udobne postelje s pogledom na ohranjeno leseno ostrešje v mansardi. Etaže so brez sten, vse je pravzaprav en večnamenski prostor na treh različnih višinskih nivojih.
Uporabljeni materiali so naravni, surovi in trajni. Betonsko podlago, uokvirjeno in dopolnjeno z detajli iz črnega železa, mehčajo lesene površine povsod tam, kjer je taktilnost bistvenega pomena. Trajnost novih materialov in tankočutna obdelava stičišč med starim in novim namigujeta na ves čas, ki ga je hiša že vzdržala doslej in ga bo tudi v prihodnje. Beton, uporabljen v notranjosti hiše, krepi in stabilizira njene stare kamnite stene.
Novozgrajeni pritlični paviljon na vrtu podpira Kambrino sodobno funkcijo prijetnega počitniškega zatočišča. Obrnjen proti hiši ustvarja zaščiteno notranje dvorišče, reinterpretacijo lokalne tipologije. Objekt, ulit iz vidnega betona s svojo enoličnostjo in ostro obliko, deluje kot kontrast stari hiši in okolici. Sčasoma pa bo tudi njega preraslo zelenje in ga bodo zaznamovali naravni elementi. Takrat bo, kot Kambra, postal del pokrajine.
Podatki o projektu: |
Ime projekta: Kambra |
Arhitektura: Lucija Penko, Rok Žnidaršič |
Investitor: Vilma Penko/Micom Edu, d. o. o. |
Lokacija: Pliskovica |
Leto načrtovanja: 2015 |
Leto izvedbe: 2018 |
Površine: hiša: 58 m2, paviljon: 21 m2, parcela: 230 m2 |
Foto: Janez Marolt |