Lesena pasivna hiša na robu gozda | Bojan Mrežar

Ključna poteza pri zasnovi hiše Polica, ki jo je zasnoval arhitet Bojan Mrežar, je bila ustrezna umestitev v brežino ob gozdu, ki je že kar sama po sebi narekovala dostope in odpiranje objekta na teren. Umeščena na severni rob ravnega platoja, na nekakšno »polico« – od tu tudi poimenovanje hiše. Osojna lega brežine, ki se spušča proti gozdu, je izkoriščena na način, da je kletna oz. po definiciji pritlična etaža s tlakovanim dvoriščem pomaknjena v ozadje na skrajni SZ del in je iz smeri dostopa do parcele praktično skrita. Hiša zato vizualno deluje nižja, kot v resnici je.

Hiša pomeni na nek način tudi raziskovanje narave, saj je v objektu nameščenih več senzorjev vlage, prek katerih investitor spremlja dogajanje v notranjosti konstrukcije. Za medetažno konstrukcijo in fasado je investitor uporabil les iz lastnih gozdov in bil ves čas strokovno vpet v proces gradnje.

Lesen skelet zgornjih dveh etaž je postavljen na armiranobetonski podstavek vkopane spodnje etaže. Precej inovativna je finalna obdelava lesene prezračevane fasade. Vertikalne lesene letve in ostali vidni leseni deli na fasadi so namreč premazani s sredstvom za pospešeno sivenje, kar pomeni, da je hiša že v samem začetku dosegla trajno enakomerno sivo barvo, oziroma »patino«. Sicer bi za isti efekt morali čakati več let. Dodatna, igriva dinamika na fasadi je dosežena z ritmičnim nizanjem različno širokih in obrnjenih letvic.

Dnevni bivalni prostori v nadstropni etaži so z lesenim gankom in teraso ter velikimi steklenimi površinami nivojsko povezani z ravnim terenom na južni strani. Interier je tako kot eksterier hiše spokojen in umerjen, v njem pa prevladuje les; lesena je tako talna kot tudi stropna obloga hiše. Les je kombiniran z zemeljskimi in nevtralnimi barvami, vse sobe pa se odpirajo proti zunanjosti s pogledom proti drevesnim krošnjam. 

Investitorjeva želja je bila, da ima hiša velike napušče. Napušči pa so se tudi sicer izkazali za zelo uporabne, saj opravljajo vsaj tri pomembne naloge. Poleg zaščite lesene fasade in zelo uporabnih pokritih prehodov ob hiši je hiša iz južne strani z napušči poleti senčena, pozimi pa napušči pri nižjem vpadnem kotu sonca svetlobo puščajo globlje v prostor. To omogoča pasivno ogrevanje notranjih prostorov v zimskem času in pasivno hlajenje v poletnem času, kar prispeva k ekonomičnemu ravnanju z energijo. Na južni strani so ti napušč podprli z leseni stebri, na severni strani pa s poševnimi ročicami uprtimi v fasado.

Okna, ki mejijo na teren, imajo parapet na višini 45 cm in leseno zunanjo polico, s čimer prevzamejo funkcijo klopi. Podobno se kot velika sedalna površina z razgledom proti gozdu ponuja notranja polica v jedilnici. Tako hiša svojim stanovalcem nudi ogromno intimnih kotičkov za opazovanje okoliške narave. 

Sistem gradnje je difuzijsko odprt, s čimer se prepreči morebitne škodljive vplive zaradi difuzijskega prehoda vlage. Dodatno za uravnavanje vlage skrbijo glineni ometi v notranjosti, katerih Ph vrednost preprečuje nastanek plesni in ne povzroča alergij.

Posebnost hiše so tudi mozničene plošče, imenovane IQWOOD, ki so znane kot mogoča alternativa nekoliko bolj poznanim križno vezanim lesenim ploščam. Lesene pokončne letve so v ploščo spojene s posebnimi lesenimi mozniki in brez uporabe lepil, zaradi česar so zelo ekološke. Plošče so zaradi zelo estetskih zunanjih površin ostale vidne v dnevnem delu na stropu. Hiša ima vgrajen sistem prezračevanja z rekuperacijo in talno gretje, ki se napaja s toplotno črpalko zrak-voda. Po fizikalnih lastnostih dosega pasivni standard, saj ima po PHPP porabo, manjšo od 10 W/m2K. S tako nizko porabo energije se hiša spokojno in vljudno umešča v vaško tkivo. 

Galerija: