articles_articles

    Dvojček na barju_Jereb in Budja arhitekti

    Screenshot 2021-04-16 at 12.36.49.png
    Članek je koristil že 896+ uporabnikom
    Arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc so letošnji prejemniki nagrade Prešernovega sklada. Odlikujejo jih raznoliki ter oblikovno, slogovno in materialno svojstveni projekti, ki jih povezujejo vpetost v lokalno okolje, občutljivost za kontekst, material, detajl, še posebej pa občutljivost za uporabnika. Na robu krajinskega parka Ljubljanskega barja so zasnovali stanovanjski dvojček z elegantno leseno opno - aluzijo na visoke trave, močvirsko ločje in trstičje. Pogovarjala sva se z Blažem Budjo.

    izbor in besedilo: Špela Rogel

    Projekt, ki je bil načrtovan za trg, je odlikovane ter izkušene arhitekte postavil pred številne izzive in vprašanja. Gradnja na zahtevnih barjanskih tleh, upoštevanje številnih urbanističnih in drugih omejitev občutljive lokacije, spoštljivo in pronicljivo vključevanje zgodovinskega in prostorskega konteksta ter snovanje za neznanega končnega uporabnika, so samo nekatera izmed njih.

    Dvojček na barju - Jereb Budja arhitekti
    Dvojček na barju je s svojo obliko kompaktne dvokapnice sodobna interpretacija tradicionalne slovenske hiše. Na oblikovno zadržana belo ometana volumna sta pripeti elegantni leseni opni. (foto: Blaž Budja)

    Jereb in Budja so sicer zasnovali že nekaj stanovanjskih hiš vendar te doslej niso bile izpostavljene. Malo najbrž zaradi ohranjanja zasebnosti naročnikov predvsem pa, ker so jih njihovi drugi odmevnejši projekti (denimo Materinski dom v Ljubljani, Poslovna stavba TEM Čatež...) čisto preglasili. „Imeli smo priložnost ustvarjati veliko različnih arhitekturnih tipologij, kar nas veseli, saj se tako vsakič srečamo z novimi okoliščinami, ki jih moramo še raziskati, se nanje pripraviti. To nas ohranja budne....“ razlaga Blaž Budja.

    Pri zasnovi stanovanjskih hiš se jim zdi posebej pomembno tesno sodelovanje z uporabniki, saj gre za njihov bodoči dom. „Ljudje smo različni - imamo svojstvene potrebe, želje, pričakovanja in življenjski stil. Vse to, če arhitekt dobro prisluhne, v veliki meri vpliva na končno zasnovo hiše.“ Kaj torej storiti, ko s končnimi uporabniki ni mogoče voditi dialoga? „Ko načrtovalec preigra vse dane prostorske pogoje, upošteva vse pravilnike, se sooči še z vprašanjem za koga pravzaprav gradi. Če končnega uporabnika ne pozna in mu ne more postaviti vseh pomembnih vprašanj, se intimno sooči s podobo idealnega naročnika. Nehote v njem najde sebe, ker si tako lažje odgovori na izzive oblikovanja“ razmišlja sogovornik. Hiš na barju so lotili, kot bi ju delali zase in si tako pomagali razrešiti številne dileme.

    Dvojček na barju_Jereb in Budja arhitekti
    Lesena opna z balkoni omogoča mehak prehod iz javnega v zasebno in ustvarjata velikodušno bivalno okolje. (foto: Blaž Budja)

     

    Gradnja na barjanskih tleh je specifična in kompleksna.Tehnologijo temeljenja s piloti je potrebno uporabiti, ne le pri stanovanjskem objektu, ampak je potrebno s piloti podpreti prav vse kar se umesti na parcelo, sicer bi se posedlo na sipkih tleh. Pilotov, ki predstavljajo velik kos investicije, se po zasutju nikjer ne vidi, pa vendar brez njih ni možno graditi. Z iskanjem optimalnega načina temeljenja, so imeli arhitekti skupaj z investitorjem, največ dela. Le-ta je določil tudi način gradnje. „Preigravali smo vse scenarije od klasične do lesene gradnje. Na koncu smo se odločili za leseno gradnjo iz križno lepljenih plošč, kljub temu, da je občutno dražja. Investitor je tu dejansko sledil želji, da sta objekta zgrajena kakovostno, saj je želel končnim kupcem nuditi odlično bivalno udobje.“ je zadovoljen Blaž Budja.

    Dvojček na barju - Jereb Budja arhitekti
    Sodobna večnamenska ganka predstavljata komunikacijski filter med stanovanjem in teraso pa tudi nadstrešek vhoda ter balkon pred vsemi sobami. (foto:Blaž Budja)

     

    V smislu arhitekturnega izraza, Jereb in Budja arhitekti poudarjajo kontekst prostora. „Arhitekti si redkokdaj izmišljamo stvari na novo. Naša sposobnost branja prostora in občutljivost do okolja ter upoštevanje konteksta je tisto, kar nas vodi k cilju. To je razlog zakaj se različne arhitekture, različnih avtorjev med seboj razlikujejo.“ razmišlja Blaž Budja. Lokacija na barju ponuja številne zanimive prostorske in kontekstualne impulze. Še bolj kot tradicija koliščarjev, se je arhitektov dotaknila izjemna krajina. Narava in človek skupaj sta ustvarila pisan barjanski mozaik travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov. Ta krajinska pestrost pestuje v svojem naročju izjemno paleto rastlinskih in živalskih vrst.

    Dvojček na barju je s svojo obliko kompaktne dvokapnice sodobna interpretacija tradicionalne slovenske hiše. Na oblikovno zadržana belo ometana volumna sta pripeti elegantni leseni opni - sodobna večnamenska ganka, ki predstavljata komunikacijski filter med stanovanjem in teraso pa tudi nadstrešek vhoda ter balkon pred vsemi sobami. Omogočata mehak prehod iz javnega v zasebno in ustvarjata velikodušno bivalno okolje. Vitke lesene lamele, ki služijo kot ograja balkona, rastejo, kot ločje visoko iz močvirnih tal. „Gradnja z lesom je omogočila, da smo iskali vzporednice z barjem. Te podobe smo dejansko začrtali že v začetku, v idejni fazi, zato ne delujejo kot okrasje temveč so nosilno ogrodje in sestavni del hiše. Celotna kompozicija, zaradi arhetipske oblike in pristnosti surovega lesa, deluje iskreno in solidno“ poudari arhitekt.

    Dvojček na barju - Jereb Budja arhitekti
    Lokacija na barju ponuja številne zanimive prostorske in kontekstualne impulze. Še bolj kot tradicija koliščarjev, se je arhitektov dotaknila izjemna krajina. (foto: Blaž Budja)

     

    Zrcalna objekta sta na parcelo postavljena vzporedno, vendar z delnim zamikom, ki skupaj z lesenima nadstreškoma ustvarja prostorsko napetost obenem pa omogoča zasebnost posamezni enoti. Arhitekti so želeli omogočiti vsem prostorom in stanovalcem solidarno, kakovostno osvetlitev in razgled. Prednost enega od objektov je tako orientacija na zahod s kakovostnejšo osončenostjo in prostranim pogledom na polja, drugi pa gleda proti vzhodu, stran od relativno hrupne avtoceste in uživa večji mir - hiši sta tako precej enakovredni.

    Ena izmed omejitev na lokaciji je bila tudi poplavna ravnica. „Arso iz karte stoletnih voda določi višinsko koto pritličja. Pod to koto ni dovoljeno graditi, zato imajo vse hiše na barju visoko pritličje, ki se dviga približno en meter nad koto terena. Do njega se zato dostopa po stopnicah.“ pojasnjuje sogovornik. V pritličju so najbolj javni, bivalni prostori. Ob vhodu manjši kabinet ter servisni prostori (kurilnica, dnevni wc, shramba), nato pa prostorni in svetli, na travnike prelivajoči se dnevna soba ter kuhinja z jedilnico. V zgornjem nadstropju so tri sobe s panoramskimi stenami in izhodom na skupni balkon ter dve kopalnici. Nad spalnim delom je še mansarda, ki nudi številne možnosti uporabe naprimer kot igralnica ali pa morda domača telovadnica s prostorom za sproščanje.

    Dvojček na barju-Jereb in Budja arhitekti
    V pritličju so najbolj javni, bivalni prostori. Ob vhodu manjši kabinet ter servisni prostori (kurilnica, dnevni wc, shramba), nato pa prostorni in svetli, na travnike prelivajoči se dnevna soba ter kuhinja z jedilnico. (avtor: Jereb in Budja arhitekti)

     

    Dvojček na barju-Jereb in Budja arhitekti
    V zgornjem nadstropju so tri sobe s panoramskimi stenami in izhodom na skupni balkon ter dve kopalnici. (avtor: Jereb in Budja arhitekti)

     

    Čeprav ravnica Ljubljanskega barja pokriva le en sam odstotek slovenskega ozemlja, tu živi kar polovica vseh slovenskih vrst ptic. K sreči, so visok nivo podtalnice in redne poplave dolgo predstavljali slabe pogoje za intenzivno kmetijstvo in zgoščeno gradnjo. Kljub temu so se tu zvrstili številni poskusi osuševanja in odvodnjavanja. Leta 1930 je Mestna občina Ljubljana začela prodajati parcele na osušenem območju, edini pogoj za nove naseljence pa je bil, da si izgradijo stanovanjski objekt in redno vzdržujejo kanale za odvodnjavanje. Tako se je na barju začela bolj ali manj stihijska pozidava, ki žal vztraja še danes. Dvojček vanjo vstopa z zadržano prepričanostjo. „Identiteta okoliških objektov ni jasno izražena predvsem pa je drugačna od identitete, ki smo jo zasnovali mi. Objekt dvojčka namreč upošteva bistvene oblikovalske prvine. To ni draga gradnja - nima dragih detajlov, posebnih fasad ali unikatnih zaključkov... Stavbi pa sta oblikovani tako, da upoštevata vsa kompozicijska in kontekstualna pravila. Če bi ta pravila upoštevali vsi, bi bila slovenska krajina skladna, tako pa žal ni.“ sklene arhitekt Blaž Budja.

    Dvojček na barju_Jereb in Budja arhitekti
    Vitke lesene lamele, ki služijo kot ograja balkona, rastejo, kot ločje visoko iz močvirnih tal. (foto: Blaž Budja)

     

    So hiše, ki kričijo, štrlijo, se napihujejo in na vso moč opozarjajo nase. In so hiše, ki s svojo zadržanostjo v prostor vnašajo trajno vsebino. Dvojček na barju spada med slednje. Arhitektura je stvar konteksta. Kot je rekel pokojni prof. Vojteh Ravnikar, Blažev mentor na Fakulteti za Arhitekturo v Ljubljani: „ S stavbnim organizmom odgovarjamo na vprašanje v prostoru, s tem rešujemo neko zagato, ki je v prostoru. S hišo vedno poskušamo dopolniti prostor oziroma dodelati neko situacijo v prostoru. Hišo kot artefakt, kot objekt, ki je lep ali ni lep, si težko predstavljam v prostoru. Bolj pomembno za arhitekturo se mi zdi, da je pravilna. Zagovarjam resnico, ki jo izpovem s to hišo, in ne želim govoriti o tem, ali je lepa ali grda. Svoje študente učim, da arhitekt ni nekdo, ki dela lepe hiše, ampak nekdo, ki dela pravilne hiše.«

    projekt

    ime projekta: Dvojček na Barju

    Avtorji: Jereb in Budja arhitekti d.o.o. - Blaž Budja, Rok Jereb, Nina Majoranc, Maja Slapernik, Zala Likavec Perovšek

    naročnik: B&B nepremičnine d.o.o.

    fotografija: Blaž Budja

    leto načrtovanja: 2016-2018

    leto izvedbe: 2018-2020

    velikost objekta: 192 m2 / enoto

    etažnost objekta: P+1+M

    velikost parcele: 963,00 m2

    ostali projektanti

    načrt gradbeništva: CBD d.o.o.

    načrt strojništva: Emineo d.o.o.                

    načrt elektrotehnike: Dušan Absec s.p.

    zunanja in komunalna ureditev: AS STRMEC, projektiranje in inženiring, d.o.o.

    gradbeni nadzor: Matej Bandelj u.d.i.g.

    geodezija: ABC GEODET d.o.o.

     

    izvajalci

    gradbena dela: Alfa natura d.o.o.

    lesarska in krovska dela: Alfa natura d.o.o.

    fasaderska dela: Alfa natura d.o.o.

    slikarska dela: Gradnik d.o.o.

    stavbno pohištvo: M Sora d.o.o.

    lesena fasada: Alfa natura d.o.o.

    lesena terasa: Alfa natura d.o.o.

    estrihi: Gradnik d.o.o.

    polaganje tlakovcev: Gradnik d.o.o.

    okolje: PetMat d.o.o.

    zasaditve: Petmat d.o.o.

    strojne inštalacije: Kek d.o.o.

    električne inštalacije: ES elektro d.o.o.

    nadstrešek: Alfa natura d.o.o.

    ograje: MKE d.o.o.

    kleparska dela: Alfa natura d.o.o.

    zunanja ureditev: Gradan d.o.o.

     materiali

     

    streha, strešna kritina: Tondach

    obroba strehe: pločevina

    izolacija: mineralna volna Knauf insulation

    fasada: les - macesen, tankoslojni omet Baumit, sistem Natura

    senčila: žaluzije Tehrol

    okna: lesena okna, M Sora

    strešna okna: Velux

    vhodna vrata: M Sora

    ograja: CarlStahl ARC Gmbh

    terasa: les - macesen

    tlakovci: metlan beton

    Fokus: Gradnja s križno lepljenim lesom

    Dvojček na barju_Jereb in Budja arhitekti

    Arhitekti, gradbeniki in zagovorniki trajnosti so navdušeni nad križno lepljenim lesom - materialom, ki bi lahko znatno zmanjšal emisije toplogrednih plinov v gradbeništvu, zmanjšal odpadke, onesnaženje in stroške povezane z gradnjo obenem pa pomagal ustvariti bolj fizično in psihološko zdravo ter estetsko grajeno okolje. Križno lepljen les sestavljajo plasti mehkega lesa - običajno iglavcev, kot so bor, smreka ali jelka, včasih pa tudi listnatih vrst, kot so breza, jesen in bukev - zlepljenih skupaj navzkrižno, tako da so vlakna vsake plasti obrnjena pravokotno na vlakna naslednje plasti. Skupaj tvorijo večje plošče ali nosilce, ki so sposobni prenašanja tudi večjih razponov.

    Pri Dvojčku na barju je bil na pobudo investitorja izbran izvajalec gradnje Alfa Natura d.o.o., za katerega so bili tudi izdelani načrti PZI. O tem, da je izdelan iz križno lepljenih plošč pričata izpostavljena lesena stropova v pritličju in nadstropju objektov. Bivanje v lesenih hišah je prijetnejše in bolj zdravju prijazno kot bivanje v klasično grajenih objektih. Bistvena razlika med enim in drugim načinom gradnje pa je tudi v pripravi načrtov.

    Arhitekturni načrt mora biti namreč prilagojen tovrstni gradnji, saj je potrebno pri projektiranju upoštevati specifične lastnosti materiala. Načrt pa mora bi ti prilagojen tudi izbranemu proizvajalcu - detajli se namreč med proizvajalci razlikujejo, saj so odvisni od strojev, opreme in prostora, ki jih imajo na voljo. Ravno zato je priporočljivo, da je izvajalec izbran vnaprej. Le tako je možno specifike njegovega načina izdelave upoštevati že v fazi načrtovanja.

    Gradnja s križno lepljenimi ploščami ne dopušča napak v projektu. V delavnici se namreč izdela kar cele, zgotovljene stene z vsemi odprtinami in zaključki (recimo trikotniki za zatrep), ki se jih na lokacijo pripelje na tovornjaku in se jih na licu mesta zloži od pritličja navgor. Zlaganje konstrukcije hiše običajno poteka samo nekaj dni. Streho, izolacijo in vse zaključne obloge pa se nato dokonča na enak način kot pri klasičnem načinu gradnje. Kakršne koli naknadne spremembe oz. spremembe med gradnjo so veliko težje izvedljive kot pri klasični gradnji. Že kakšen dodaten preboj za prezračevalno šobo je velik podvig, ki ga mora odobriti statik. Projekt mora biti torej vnaprej usklajen z vsemi željami investitorja.

    Gradnja takega objekta poteka hitreje kot klasično grajenega objekta, vendar pa so priprave ter načrtovanje pri gradnji s križno lepljenim lesom bolj natančni in zahtevajo več časa. Hiša hitro dobi gabaritno podobo, vendar pa obrtniška in zaključna dela potekajo enako dolgo, kot pri klasični gradnji. Največ prihranka časa je tako pri mokrem delu gradnje

    896
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    Ideje za urejen dom

    Revija s svežimi idejami in nasveti naših avtorjev za urejanje doma.

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

    projektna dokumentacija
    projekt za izvedbo
    načrt za moderno hišo
    dozidava hiše
    sprememba namembnosti
    oblikovanje prostora
    tipski projekti
    rušitveni načrt
    renderiranje
    načrt za nizkoenergijsko hišo
    arhitektura za hišo
    projektant
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    KONTAKTI

    Povpraševanja: 051 216 651
    Podjetja: 040 145 800

    REGIONALNE STRANI

    www.daibau.com
    www.daibau.at
    www.mojmojster.net
    www.emajstor.hr
    www.daibau.rs
    www.daibau.sk
    www.daibau.ro
    © 2021 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane