Klasična opečna hiša nekoliko drugače
Čudovita, klasična opečna hiša arhitekta Davida Chipperfielda kljub uporabi tradicionalnega materiala deluje moderno in sodobno. To gre pripisati izčiščenim linijam in abstraktnim volumnom, ki hiši dajo določeno mero skrivnostnosti.
V prvem nadstropju, ki gleda proti cesti, je fasada izrazito zaprta, v pritličju pa se proti vrtu odpira s terasami in panoramskimi okni. Poleg klasične opečne fasade jo krasijo tudi opečni tlakovci, iz katerih je zgrajeno stopnišče. Ta hiša je dokaz, kako brezčasno elegantna je opečna fasada.
Črna opeka
Če želite pridih drznosti, se lahko odločite za sodobno verzijo klasične rdeče opeke – za črno opečne zidake. Takšna opečna fasada bo izstopala, hkrati pa še vedno delovala pristno in umirjeno, saj je opeka naravni material s sencami in rahlimi barvnimi niansami. Črna fasada iz opeke bo zato ob sončnih dnevih delovala nekoliko bolj sivo kot ob deževnih in meglenih.
Črni opečni zidaki so odlična izbira, če želite hkrati izstopati in se subtilno vpletati med okoliške hiše. Slovenski biro Arhitektura d.o.o. jo je kombiniral z lesenim pritličjem in tako ustvaril dober kontrast med temnim, hladnim materialom in svetlim ter toplim.
Siva opeka
Če ste naveličani klasične rdeče opeke, a vam je črna predivja, so odlična alternativa sivi opečni zidaki. Tukaj je možnosti zares veliko, od zelo svetlih (skoraj belih), do skoraj črnih, kakršen je prejšnji primer. Siva opeka je pogosto boljša izbira od klasične rdeče, saj se bolje približa barvni paleti okoliških stavb s pretežno sivim ali belim ometom. Takšna opečna hiša se še posebej dobro zlije s svojim kontekstom.
Sodobna arhitektura in barvani opečni zidaki
Če smo si ogledali sivo in črno opeko, je čas še za tretjo možnost barvnih nians – za belo opeko. Bela opeka je izjemno elegantna in kot nalašč primerna za nekoliko manjše prostore, katerih stene morajo ostati svetle, zato da optično izgledajo čim večji. Bela opeka pa je za razliko od belih sten veliko bolj razgibana. Ima specifično teksturo, med posameznimi zidaki so fuge ... Vse te značilnosti opeke bodo v prostor namesto pustih belih sten vnesle teksture in razgibanost.
Opečni zidaki in ustvarjanje vzorcev
Čeprav smo več ali manj navajeni klasičnega sosledja polaganje opečnih zidkov, se lahko le-ti polagajo na mnogotere načine. Fasada iz opeke namreč omogoča ogromno variacij. Opeka se lahko polaga vertikalno, lahko z zamiki, v raznoraznih vzorcih, polaganje pa se lahko celo spreminja – ena stranica fasade ima lahko drugače položeno opeko od druge. Dober primer ustvarjanja vzorcev iz opeke je fundacija YSL v Maroku, kjer imajo opečni volumni, položeni na betonsko bazo, opeke zložene v različne vzorce.
Opeka kot edini material hiše
Opeka običajno nastopa kot fasadna obloga. To dobro povzame izraz "opečna fasada", ki jasno pove, da ne gre za nosilno konstrukcijo, pač pa za oblogo. Roeselare Architects pa so zasnovali hišo, ki je v celoti iz opeke – poleg fasade ima tudi opečnato streho in opečnato teraso. Posamezne ploskve so nakazali le z različnim zlaganjem opek, ki so na fasadi položene horizontalno, na terasi pa vertikalno.
Zasebna terasa
Opeka je material, ki ga lahko uporabimo tudi za druge objekte na vrtu, ne samo za hišo. Iz nje lahko sezidamo zelo prijeten paviljon, ki nas varuje pred pogledi sosedov in predstavlja zaseben kotiček na vrtu. Lahko se igramo s postavitvijo opek in ustvarjamo bolj ali manj zaprte prostore, ki se proti lepši okolici odpirajo s čudoviti pogledi, proti cesti pa zapirajo. Če želimo, jih lahko bogato ozelenimo in naredimo prijetne tudi za poletno branje v senci.
Perforirana opečna fasada
Čeprav se opeka običajno zlaga v neprodoren zid, obstajajo tudi drugačni načini zidanja z opeko. Z minimalni razmiki med opečnimi zidaki lahko ustvarimo čudovito fasadno opno, ki v notranjost stavbe prepušča svetlobo, ponoči pa skozi opno proseva svetloba iz notranjosti. Takšna opečna fasada je kot nalašč primerna za tiste ploskve hiše, ki so obrnjene proti cesti, saj v prostor dovaja svetlobo, hkrati pa nudi zasebnost.
Opečna fasada s poudarjenimi fugami
Element, ki je pri opečnatih fasadah velikokrat zapostavljen, čeprav brez njega ne obstajaj noben opečni zid, so fuge med zidaki. Tukaj obstaja vsaj toliko variacij, kot poznamo variacij zlaganja opeke. Fuge so lahko standardne, torej široke nekaj mm, lahko gradimo skoraj brez fug, torej da se zidaki neposredno stikajo med seboj, lahko pa jih poudarimo.
Pri spodnji hiši je lepo viden prav zadnji način fugiranja, kjer fuge popolnoma nadvladajo zidake in postanejo vodilni vizualni element fasade. Čeprav je hiša iz rdeče opeke, jo od daleč vidimo kot hišo z belo fasado z rdečimi poudarki, saj so fuge izrazite in zelo široke. Šele ko se hiši približamo, ugotovimo, da je njen glavni gradnik pravzaprav klasična opeka.
Opeka za okras
Pomembno je poudariti, da so številne opečne fasade danes le dekorativne in v resnici ne nosijo hiše. To vlogo prevzame ali drugi sloj opek v notranjosti ali armirani beton in v nekaterih primerih celo les. Če opeka ni nosilna, temveč nastopa kot zaključna obloga, imamo nekoliko več svobode pri kompoziciji in postavitvi. Eden izmed takšnih primerov je tudi fasada Delfina Lozana, kjer opeke popestrijo belo ometano hišo in subtilno nakažejo vhod vanjo.
3D fasada iz opeke
Predstavili smo vam tako klasične, enostavne opečne fasade, kot tiste nekoliko bolj drzne in nevsakdanje. Za konec vam predstavljamo še 3d fasado iz opek. 3d fasada iz opeke imitira puščavske sipine in ustvarja neverjeten občutek globine. Ta učinek je dosežen s sencami, ki se ustvarijo zaradi zamikov opek, ki so ponekod izmaknjene iz ravnine zidu. Opeke v zgornji vrsti, ki so izmaknjene, mečejo sence na neizmaknjene opeke v spodnji, celotna fasada pa zaradi tega deluje dinamično in slikovito.