Nena Gabrovec, Mojca Kocbek: Brezčasno, stanovanje NB

^{izbor in besedilo: Špela Rogel}

Stanovanje v stavbi iz 19. stoletja v središču Ljubljane, v katerem si je mlada družina želela ustvariti dom, je bilo pred posegom v zelo slabem stanju. Majhni in celo od požara poškodovani temni prostori s posedajočim se stropom so bili nevarni, saj je obstajala velika verjetnost, da se bo strop popolnoma sesedel vanje. Izurjene oči arhitektk Nene Gabrovec in Mojce Kocbek so med starimi opečnimi stenami prepoznale potencial za čudovit ambient.

Ko sta prvič obiskali prostor, sta se zavedeli tudi celotnega obsega projekta. Stanovanje je bilo treba temeljito statično sanirati in utrditi, predno bi se lahko lotili zasnove in ureditve interierja. To se je izkazalo za precejšen izziv, ki ga je sprejel šele tretji povabljeni gradbeni inženir. Obsežna dela so zajemala ojačitev celotnega stropa stanovanja z jeklenimi nosilci, nosilne stene pa so bile utrjene in ojačane z betonom. Umestitev stropnih nosilcev je povzročila neželeno znižanje stropa v stanovanju, vendar je obenem omogočila rušitev masivnih stebrov, ki so delili glavni prostor stanovanja in ovirali prehod svetlobe skozi velika polkrožno zaključena okna globlje v notranjost prostora. Šele ko je bil prostor ustrezno saniran, sta se arhitektki lotili izbiranja med idejami in zasnove domovanja.

Naročnika sta želela stanovanje z odprtim tlorisom ter svetlim, zračnim in pretočnim ambientom, uresničitev tega cilja pa je fizično ovirala nosilna stena, ki je kuhinjo z jedilnico ločevala od hodnika in dnevne sobe. Rušenje stene z vidika gradbene mehanike ni bilo mogoče, zato sta arhitektki v njej ustvarili odprtino za prehod, njen preostanek pa zavili v prostorski kubus kot središčno os velikega svetlega bivalnega prostora, nastalega iz treh ločenih prostorov. Vanj sta umestili servisne prostore, WC in utiliti ter jih tako skrili pred pogledi.

S to premišljeno arhitekturno potezo je avtoricama pravzaprav uspelo rešiti več izzivov hkrati. S tem, ko sta prostor odprli in razvili v prečni smeri, sta izničili negativen učinek nekoliko znižanega stropa, novi prostor pa je bolj odprt in prehoden ter prejema več svetlobe. Ob veliki okni na severozahodni strani s pogledom v atrij stavbe sta umestili kuhinjo z jedilnico, na jugovzhodno stran, kjer so tri manjša okna s pogledom na staromestno ulico, pa dnevno sobo. Svetloba tako pronica globlje v prostor iz obeh smeri in ves dan zagotavlja mehko naravno osvetlitev bivalnih prostorov.

K vtisu prostornosti in svetlosti prispeva tudi izčiščen in sodobno, a brezčasno oblikovan ambient z belimi stenami in hrastovim ladijskim podom. Bele stene prostor povežejo v celoto in učinkujejo kot passe-partout starinskih oken, obokanih stropov in romantičnih pogledov na staro mesto. Po meri izdelano vgradno pohištvo in vrata v beli barvi se zlivajo s stenami in so tako rekoč neopazni. Popestritev v prostoru predstavljajo izbrani sodobno oblikovani prostostoječi pohištveni kosi, svetila ter dodatki iz naravnega lesa in v svetlih zemeljskih tonih.

Domiselna minimalistično oblikovana kuhinja s kuhinjskim otokom je umeščena v 90 cm globoko stensko nišo. Zaradi razkošne globine niše sta arhitektki zgornje omarice zasnovali tako, da segajo vse od pulta do stropa in ponujajo veliko prostora za shranjevanje. Za razprtimi belimi drsnimi frontami omaric se prikaže topla lesena notranjost s priročnimi policami, ki jih zlahka dosežemo. Nad kuhinjskim otokom ni viseče nape, saj je ta integrirana v kuhalno ploščo, namesto nje pa visita s stropa diskretno oblikovani svetilki, ki osvetljujeta delovno površino.

Ambient prostorne kopalnice je še posebej zanimiv zaradi obokanega stropa in okroglega okna. Svetloba, ki prihaja skozenj, prostor omehča in na razgibanih belih stenah ustvarja očarljivo igro senc. Najvpadljivejši element v prostoru so tla, prekrita v vzorčasto keramiko v belo-črno-rjavih odtenkih, ki prostoru kot preproga vdahne starinski, a obenem sodobno izčiščen značaj. V enako keramiko so oblečena tudi tla in stene prhe ter manjša stenska niša ob kontrastno, sodobno oblikovani prostostoječi kopalni kadi. S sredine obokanega stropa visi lestenec oblikovan v slogu 70. let prejšnjega stoletja, ki lepo zaokroži eklektični ambient.

Brezčasnost je pogosto sinonim za eleganco in prefinjenost. Natančneje, brezčasen ambient je prostor, ki je simetrično in proporcionalno ter praktično in funkcionalno zasnovan in izdelan z uporabo kakovostnih naravnih materialov. Tak prostor kljubuje času. Arhitektkama Mojci Kocbek in Neni Gabrovec je uspelo ohraniti duh in arhitekturne značilnosti prostora iz časa njegovega nastanka, obenem pa ustvariti ambient, v katerem lahko sodobna družina živi in uživa v vsem udobju, danes in jutri.

Projekt

Mlinar + Mlinar je proizvodnja pohištva iz Idrije, ki izdeluje visokokakovostne kuhinje in ostalo pohištvo po meri. Podjetje je že več kot 55 let v družinski lasti – zgodbo je leta 1963 začel nadarjeni mizar Jože Mlinar, vodstvo pa je po študiju arhitekture in delu v uspešnih slovenskih podjetjih prevzel sin Erik in s pridobljenim znanjem in izkušnjami nadgradil družinsko tradicijo. Danes skupaj z ženo Valentino in ob pomoči hčera Špele in Mojce spremlja sodobne trende v oblikovanju in proizvodnji z željo po nenehnem napredku. ​Celotno ekipo podjetja druži skupni cilj – iskanje kakovostnih in domiselnih rešitev, ki ustrezajo uporabnikovim željam in potrebam.