izbor in besedilo: Špela Rogel
Mladi imajo pri gradnji in opremljanju svojega prvega bivališča podobne želje - s čim manjšimi stroški ustvariti svoj lasten, uporaben in udoben prostor, prilagojen njihovem razvijajočem, hitro spreminjajočem se življenskem stilu. Potrebujejo okolje, ki jih podpira v tem kar so in ga lahko napolnijo s svojo energijo in osebnostjo. Kolektiv BAAM arhitekti - Blaž Jamšek, Matej Peneš in Andrej Zonta - je prepoznaven po svojih inovativnih in svežih arhitekturnih rešitvah. V podstrešju 150 let starega mlina so zasnovali domiseln prvi dom za mlado družino.
Za staro stavbo je včasih tekel potok in okoliški otroci so z balkona na vrhu stopnic vriskajoč skakali v vodo. Navdahnjeni s spominom na prikupno igrivost otrok in fluidnost vode, so si arhitekti zamislili nenavadno pot domov, ki je prava, pravcata pot arhitekturnih doživetij v treh sekvencah.
Prvič: Pogled na stari mlin te že na daleč pomiri. Topla svetloba, ki prihaja skozi steklena vhodna vrata te privabi na svetlo stopnišče. Gladke, z apnom ometane, bele stene te objamejo in v ostri liniji odrivajo obokan strop s kontrastno teksturo izpostavljenih opek. Pogled usmeriš proti vrhu stopnišča kjer s podstrešnega okna pronicajo svetloba in zelene krošnje dreves - najlepše te povabijo k vzpenjanju, med katerim odmisliš in odvžeš vso prtljago dolgega dne.
Drugič: Razbremenjen na podestu še enkrat s pogledom ošvrkneš cvetočo vejo in se skozi ozko lino lahkotno zmuzneš v temno notranjost. Znajdeš se v (namenoma) temačnem in rahlo utesnjenem prostoru, ki ponuja več opcij. Brez vrat in z zamaknjenimi stenami, je kot labirint, ki te vabi in vleče na tri strani. Kam?
Če stopiš desno, se znajdeš v majhnem vendar razgibanem dvo višinskem prostoru z izpostavljenimi lesenimi nosilci in lestvijo, ki pelje še višje, na spalno galerijo v špici strehe. To je pravi raj za različne didaktično plezalne vragolije! Otroci ti skočijo v objem. Naravnost in levo te morda privabi svetloba in pogled na mično silhueto za stekleno steno tuša. V svetlem, zračnem prostoru je čisto vse kar potrebuješ v kopalnici. Celo wc na koncu, ki se skriva za veliko lončnico. Obsijan od sonca, si pod oknom umiješ roke. Čutiš, da napetost v ramenih popušča.
Tretjič: Iz kopalnice skozi predsobo meandriraš kot reka. Desno, potem levo, pa še čisto malo desno...stvar te zabava, praktično že plešeš! Skoraj si treščil v steno, ko se vse nenadoma razširi, poviša in odpre. Svetloba zasije z vseh strani. Prostor uokvirjajo štirje stari betonski stebri med katere je umeščen ves dnevni in družabni program: kuhinja, jedilna miza, kavč in bralni kotiček. V sredi je prostor za življenje, za ples. Stopiš v katedralo, ki je tvoj dom in zadihaš s polnimi pluči.
Poleg igrivosti in poetičnosti ter domiselnega ohranjanja starega, se pri snovanju bivališč BAAM arhitekti, več kot očitno, držijo načela „arhitekt ustvari okvir za življenje, ki ga nato njegovi prebivalci oblikujejo“. Da bi družini omogočili razkošen poligon za bivanje, druženje in še bolj vspodbudili njihovo medsebojno interakcijo, so osrednji prostor mansarde v oblikovnem in uporabnem smislu razvili in sprostili do zadnjega kotička. Navkljub dovolj veliki skupni kvadraturi stanovanja (in začetni osuplosti naročnikov) so ostale, spalne in utilitarne, prostore povsem skrčili. Brez parapetnih zidov je simetrična trikotna oblika osrednjega prostora zasijala v popolnosti. V izpraznjeni lupini so ostali le štirje betonski stebri - surova, kriva, rahlo razpokana in ravno zato zanimiva - nosilna konstrukcija strehe.
Neobičajen koncept je tudi to, da je stanovanje, razen vhodnih, povsem brez vrat. Avtorji ga smiselno utemeljujejo: „Družina je najbolj pristno povezana celica in potreba po intimi, posebej v mlajših fazah, je majhna. Zato smo se odločili, da vrata ukinemo in s tem omogočimo lahkotno prehajanje med prostori, brez ostro zarisanih meja.“ Na drugi strani so po zgledu ikoničnega arhitekta Ludwiga Miesa Van der Roheja, z zamiki sten, zastrli poglede v prostore, odmik v samoto pa omogočili na galerijah obeh spalnic.
Vprašanje intime so arhitekti naslovili tudi s premišljenim pozicioniranjem strešnih oken. V spalnicah in kopalnici so le-ta postavljena višje, v izogib neželenim pogledom v prostore. Nasprotno pa so v osrednjem delu postavljena nižje, da omogočajo dolge poglede navzven v bližnji gozd.
Homementum - tudi ime projekta je neobičajno in zanimivo. Razlagam si po svoje: home - pomeni dom, memento - je spomin, momentum - pa je sila, ki ohranja premikanje predmeta ali vzdržuje razvoj dogodka po njegovem začetku. Reka, tok, pretakanje...stari mlin, spomin,.... Homementum je lupina v kateri si mlada družina ustvarja dom. Je prostor lahkotnega gibanja, medsebojnih odnosov in vzajemnega učinkovanja. Je prostor, ki nastaja skozi čas, prostor preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Je kontinuum, ki se premika in pretaka, na katerega vplivajo učinki časa, narave in dogodkov. Obdajajoče meje postanejo pragovi, prostor se odpira in zapira, zvoki in vonji se prepletajo, prebivalci bivajo in energije tečejo - ko arhitektura izvršuje svoj neprekinjen življenjski tok.
Datoteka
projekt ime projekta: HOMEMENTUM načrt arhitekture in interierja : BAAM arhitekti d.o.o. investitor: zasebni fotografija: Blaž Jamšek, BAAM arhitekti leto načrtovanja: 2016 leto izvedbe: 2017-2018 površine: 150m2 |
|
izvajalci: gradbena dela: Ural d.o.o. vodovodne inštalacije in ogrevanje: Var-instal, Anže Pezdir s.p. cementni premazi: Ural d.o.o. drugo: steklo tuš in ogledala Steklarstvo Moste d.o.o.
|
|
Galerija