Športna dvorana Zlatar Bistrica | Studio NOP

^{Izbor in besedilo: Maroje Mrduljaš}

Športna dvorana v naselju Zlatar Bistrica je zgrajena tik ob osnovni šoli, s katero tvorita funkcionalno, a tudi urbanistično celoto. Nova dvorana stoji na mestu pogorele stare športne dvorane s svojim volumnom pa zaključuje oklep šolskega trga, ki ga tako ščiti pred prometom glavne ceste ter mu omogoča bolj intimen značaj.

Neposredno ob trgu je skromna kmetija, zato se v tem okolju lepo prekrivajo življenje izobraževalne ustanove in povsem podeželski prizori. Dvorana je umeščena natančno na mestu denivelacije terena in služi kot most med dvignjenim šolskim trgom ter zadnjim, nižjim delom šolske parcele s športnim igriščem in parkiriščem. Prav topografska in urbanistična lega sta pomembno vplivali na prostorsko zasnovo dvorane.

Studio NOP se je teme športne dvorane lotil z mislijo na njeno dostojanstveno družbeno vlogo, pri tem pa ni pozabil na povezavo s šolo in njeno socialno dinamiko. Projekt poskuša uravnotežiti družbeni pomen dvorane s podporo različnim, manj formalnim dogodkom. Ključna pri projektu je ideja o popolnem odpiranju dvorane proti trgu in vzpostavitvi prostorske kontinuitete javnega prostora in dvoranskih tribun. Volumen dvorane proti trgu je skladnega formata in poudarjeno horizontalnih proporcev. Zaradi neravnin ne deluje previsok in se lepo prilega silhueti šolske stavbe.

Fasada zgornjega dela stavbe je iz prosojnega polikarbonata, pritličje pa je v celoti zastekljeno, tako da so vse dejavnosti v dvorani vidne s trga.

Ponoči je dvorana kot velika mestna svetilka, ki osvetljuje trg.

Namesto da bi tribune obravnavali kot tehnični problem, jih je Studio NOP interpretiral kot razširitev javnega prostora. So del notranje krajine in delujejo kot veliko urbano stopnišče, skozi katero se trg preliva v dvorano. A ne gre le za monumentalno urbanistično rešitev. Tribune so v celoti obložene z lesom, tako da so med odmori primerne tudi za igro in počitek šolarjev. Tako kot notranjost sledi logiki javnega prostora, tudi zunanjost dvorane obdaja sistem stopnic in klančin, ki povezujejo trg, parkirišče in športna igrišča.

Glede na to, da veliko učencev iz okoliških krajev v šolo prihaja z avtomobili ali z organiziranim prevozom, je ta sprehajalna pot pomemben del šolskega vsakdana, saj prispeva k mreži javnih površin v središču naselja Zlatar Bistrica.

Poleg prostorske konfiguracije je Studio NOP redefiniral tudi nekatere konvencionalne oblikovne elemente športne dvorane. S samim tipskim volumnom avtorji niso polemizirali, je pa njihov odnos do fasade, tako v oblikovnem kot v strukturnem smislu, inovativen. Pogost pristop k oblikovanju fasade predvideva postavitev steklenih površin v najvišje etaže.

Zahodna fasada športne dvorane v Zlatar Bistrici je zasnovana kot niz vzporednih ploskev, ki so usločene stran od navpične ravnine tako, da svetloba v objekt prehaja od spodaj. Na ta način je dosežena razpršena naravna osvetlitev notranjih prostorov. Zaradi odsotnosti direktne sončne svetlobe ne prihaja do pregrevanja objekta v vročih poletnih mesecih.

Vse fasade so izdelane iz posebno oblikovanih, prefabriciranih, sendvič plošč. Izdelane so iz vidnega betona z zelenim agregatom ter dodanim črnim pigmentom, kar na površini ustvarja zanimive tone in teksture. Na zahodni fasadi so plošče popolnoma gladke in spreminjajo barvo glede na atmosferske razmere, na zatrepih pa so uporabljene plošče z bolj hrapavo površino, na kateri bolj pride do izraza zeleni agregat. Celotna nosilna konstrukcija je prefabricirana: nosilni stebri in nosilci so iz betona, strešna konstrukcija pa je izvedena kot lamelirana lesena rešetka. Logiko konstruktivnega sistema dopolnjujejo natančno oblikovani elementi klimatizacije in razsvetljave, ki so sestavni del arhitekture.

Velika javna investicija športne dvorane v Zlatar Bistrici se ni ustavila le pri zadovoljevanju pragmatičnih zahtev, temveč je v majhno periferno okolje vpletla novo in sodobno arhitekturno kulturo.

Projektanti so vztrajali pri svojih zamislih in uspeli senzibilizirati lokalno skupnost, da je sprejela drugačno arhitekturo. To dokazuje, da lahko in tudi morajo v malih, obrobnih krajih veljati enake ambicije kot v velikih urbanih središčih.

Galerija: