Matic Treven: Prostorno stanovanje

Projekt je bilo treba izvesti kar se da racionalno, saj je bila celotna prenova precej kompleksna, vključevala pa je tudi energetsko sanacijo objekta z menjavo oken, fasade in ostrešne izolacije, vgradnjo lokalnega prezračevalnega sistema in talnega gretja ter nov vir toplotnega ogrevanja. Vsak načrtovan del opreme je umeščen premišljeno in v želji po kar največji funkcionalnosti.

Stanovanje je orientirano na jug in v južni del so umeščene otroška soba, dnevna soba in predsoba. Spalnica in kabinet sta orientirana na vzhod, jedilnica pa na zahod. Arhitekt je na sever umestil servisne prostore – kuhinjo s shrambo in kopalnico. Največja odlika stanovanja je vsekakor velik in odprt dnevni prostor z izhodom na teraso, od koder se razprostirajo lepi razgledi na zeleni del mesta Logatec.

Tlorisna razporeditev je bila dovolj dobra, da ob posodobitvi zasnove ni bilo treba drastično posegati v konstrukcijo objekta. Arhitekt je lastnosti prostora uporabil sebi v prid, pri tem pa stremel k svetlemu in odprtemu ambientu. Zato je povečal nekatere okenske odprtine ter z razširitvijo odprtine med dnevno sobo in jedilnico ta dva prostora bolje povezal med sabo.

Ena od poglavitnih zahtev naročnikov je bila tudi diskretno ločen garderobni del ob vhodu v stanovanje. Izkazalo se je, da je stopnišče, ki povezuje obe etaži pred stanovanjem, dovolj prostorno, tako da je lahko arhitekt Matic Treven vanj umestili garderobne omare z obešalnim delom in pridobili ločeno predsobo.

Zanimiva funkcionalna intervencija se je zgodila v notranjem delu kuhinje, saj je arhitekt kuhinjski del podaljšal proti stranišču in s tem pridobil dodatno delovno shrambo.

Oprema stanovanja je bila še prvotna in tako precej dotrajana. Oblikovanje novega pohištva stremi k izčiščeni zasnovi, pri čemer je večji del shranjevalnih površin skrit v vgradne sklope elementov, ki se v prostoru zlijejo s stenami. Ravne linije in od tal do stropa segajoča oprema ustvarjajo nevtralno kuliso za posamezne tople in oblikovno bolj specifične elemente, ki se v zasnovo umeščajo dekorativno.

Minimalistični zasnovi oblikovanja sledi tudi zadržana raba materialov. Paleta uporabljenih materialov je namreč skromna. V hladnejšem spektru barv in materialov prevladuje granitogresna keramika v imitaciji cementa, ki je uporabljena kot talna in stenska obloga kopalnice. V spektru toplih materialov je uporabili predvsem oljen hrastov les, ki se pojavi kot gotovi parket in furnir oz. kot masivni deli pohištva, izdelanega po meri.

K toplini v prostoru pripomorejo tudi oblazinjeni elementi, oblečeni v toplo sivo tkanino, ki se pojavljajo predvsem v dnevnem prostoru. Kuhinjski pult je iz belega tehničnega kamna.

Razsvetljava temelji na treh tipih osvetlitve. Prvi tip so reflektorska svetila, delno vgrajena v spuščen strop. Ta svetila so umeščena v tehnične prostore, kot so hodnik, kopalnica in kuhinja. Dnevni in spalni prostori so osvetljeni s plafonjerami, prostore pa dopolnjuje tudi dekorativna ambientalna osvetlitev, ki poskrbi za svetlobne akcente na mestih, kjer je to potrebno za branje ali igranje.

Arhitekt je za dnevno sobo izdelal posebno grelno sedalo, pri čemer je na sodoben način interpretiral t. i. »kavč peči«, ki so tradicionalno izdelane iz šamota in pečnic. Del grelne površine je povezan s pisarniškim kotičkom, pod grelno sedalno površino pa je skrit še dodaten shranjevalni prostor za blazine in odeje.

Fronta shranjevalnega predala je obložena s parketom, zaradi česar je predal v prostoru skoraj neopazen. Konstrukcija grelne površine je izdelana kot obešena armiranobetonska plošča s talnim gretjem, ki je položeno tudi po delu naslonske površine grelne peči. Kot je za talno gretje značilno, je ta del sedalne police zalit z estrihom.

Finalna obloga police in naslonske stene je granitogresna keramika, ki je bila na vogalu predhodno spojena pod kotom 45 stopinj, kar pripomore k elegantnejšemu in monolitnemu videzu. Ogrevalne cevi naslonskega in sedalnega dela so ločene, tako da lahko naročnik toploto obeh delov uravnava neodvisno.

Prenova je trajala približno deset mesecev, izvedbo in vodenje gradbenih del pa je večinoma prevzel naročnik sam. Arhitekt je bdel nad doslednostjo izvajanja gradbenih del in detajlov, končni rezultat pa je vsekakor tudi odraz naročnika, ki je znal zaupati v načrtovane rešitve in cenil celostni pristop k načrtovanju. 

Galerija