priljubljen
    naslovnica-kozjanska-domacija.jpg

    Nepozabna petzvezdnična doživetja na Kozjanski domačiji

    Članek je koristil že 783+ uporabnikom
    Sončna pobočja hribovite predalpske občine Dobje so že stoletja posuta z domačijami, njivami in gozdovi. Tukaj ura kmečkega življenja tiktaka drugače kot v mestnih mravljiščih. Ljudje, običaji pa tudi arhitektura, se skozi čas niso dosti spreminjali. Zato je Kozjansko še danes prava zakladnica tradicionalne dediščine. Ta svet v malem lahko najbolje podoživimo prav na pristni Kozjanski domačiji, ki je bila leta 2000 med tremi najlepšimi v Sloveniji.

    Besedilo: Primož Černelč

    1. Novi gospodar pri hiši

    Z arhitekturno-gradbenega vidika domačija izstopa po skladnosti zidanih in lesenih delov objekta in kakovosti ter številu skrbno izdelanih detajlov. Leseni domačiji sta tipični predstavnici zahodno kozjanske vernakularne arhitekture izpred 150 in 250 let. Stavba iz leta 1830 je bila dom malega kozjanskega kmeta. Dež, veter in sonce so neizprosno razbrazdali kmečke obraze in fasade, vendar so zdajšnji lastniki s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo med letoma 1998 in 2000 domačijo na naslovu Repuš 13 v celoti obnovili.

    Spanje-pod-slamnato-streho.jpg
    Spanje pod slamnato streho. (Vir: Kozjanska domačija)

    Kljub prenovi so objekti ohranili svoj prvotni videz in razporeditev. Iz predprostora se vstopi v tipično črno kuhinjo od tam pa v dnevni prostor. Pod hišo se nahaja manjša klet, nekdanji kozolec pa je z novim namenom postal dodatna soba za obiskovalce – štiblc. Poleg tipičnega slovenskega čebelnjaka lahko prisluhnete pomirjujočemu vrvežu čebel, vonju po cvetju in medenim okusom. Pod streho sosednje bajte pa je zdaj manjši muzej. Kompleks »Kozjanska domačija« obsega še dva manjša kozolca, skedenj in glavno domačijo na naslovu Ravno 13. 

    stiblc.jpg
    Starinsko pohištvo, materiali in detajli, kar transportirajo v druge čase. (Vir: Kozjanska domačija)

    2. Luknja pri luknji, a vodo drži

    Posebno pozornost si zasluži tudi slamnata streha, ki je lep primerek tradicionalne obrti, ki ponovno dobiva zagon. Ni vsako žito primerno za streho. Najpogosteje se uporablja pšenična slama, za zaključek strehe pa je boljša ržena ali pirina slama. Poleg izbire primerne sorte s čim tanjšimi stebli mora slama zrasti vsaj 1 do 2 metra v višino, požanje pa se v t. i. snopovezalkah, ko klasja dozorijo. Sledi sušenje in mlačenje, ki loči zrno od slame. Nato se slama prečeše s posebnimi grabljami, da ostanejo le najdaljše in najbolj čvrste bilke. Tako nastanejo škopi slame s premerom 40 do 60 cm, ki so osnovna gradbena enota slamnate strehe.

    Prvotna zlato rumena streha bo že po dveh letih dobila svojo značilno rjavosivo patino, v senčnih legah pa jo dodatno zaščitijo mahovnate blazinice. V uganki: luknja pri luknji a vodo drži, se skriva veliko resnice, saj kvadratni meter običajne slamnate strehe vsebuje do 10.000 slamic in kar 88 % zraka. Poleg vodoodpornosti je takšna streha tudi odličen toplotni izolator. Slamnate strehe doživljajo ponovni razmah, saj so ključne pri obnovi kulturne dediščine, hkrati pa v duhu sodobnega časa, ko je okoljska neoporečnost materialov vedno pomembnejša. Brez problema bo slamnjača nudila streho nad glavo od 35 do 50 let.

    3. Razvajajte vse čute

    kozjanska-krcma-2.jpg
    V takšnem idiličnem okolju še najpreprostejši kruh tekne kot pecivo. (Vir: Kozjanska domačija)

    Mogoče bo danes na kmetiji zamukala kakšna krava manj kot nekoč, a življenje na Kozjanski domačiji je pestro kot še nikoli poprej. Domačija na naslovu Ravno 13 je bila med leti 2005 in 2008 v celoti restavrirana, a je ohranila svojo prvotno zunanjost, v notranjosti pa doživela veliko sprememb. Ponuja štiri edinstveno urejene sobe za do 15 gostov, v kletnih prostorih pa »Kozjansko krčmo«, kjer postrežejo izključno domačo, lokalno, hrano in pijačo. Z organizacijo »Tedna starih obrti in običajev v Dobju« pa skrbijo tudi za ohranjanje nesnovne dediščine in za druženje domačinov. Zdravje lahko zajemate z veliko žlico, saj je zeliščni vrt pravo čutno in vonjalno doživetje, čebričenje z mrzlo in toplo vodo požene kri po žilah, čudoviti razgledi, mir in tišina pa vas odmaknejo od vseh skrbi. Gre za pravi pet zvezdnični turizem, ki postaja svetovni trend. Zaradi vseh naštetih kvalitet je Kozjanska domačija postala ponosna nosilka oznake »UNESCO MAB«.

    kozjanska-krcma-3.jpg
    Pogrnejo lahko mize za kar 50 gostov. (Vir: Kozjanska domačija)

    Domačija skriva še mnogo doživetij za vaše oči, jezik, nos in druge čute ... a najbolje je, da jih odkrijete sami.

     

    *Vir naslovnice: www.apiturizem.si/kozjanska-domacija/

    783
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    DAIBAU MAGAZIN

    V vaš nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

    PGD
    projekt za izvedbo
    načrt za hišo
    legalizacija objekta
    projekt za tehnični pregled
    idejna zasnova stanovanja
    tipski načrti hiše
    načrt za rušitev hiše
    3d vizualizacije
    načrt pasivne hiše
    papirji za gradbeno dovoljenje
    arhitekt
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    KONTAKTI

    Povpraševanja: 051 216 651
    Podjetja: 040 145 800

    REGIONALNE STRANI

    www.daibau.com
    www.daibau.at
    www.mojmojster.net
    www.emajstor.hr
    www.daibau.rs
    www.daibau.sk
    www.daibau.ro
    © 2021 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane