Za področje

    Občina Veržej: Izlet za lačne zgodovine in odkrivanja preteklosti

    Članek je koristil že 1042+ uporabnikom
    Občina Veržej je del pomurske statistične regije. Leži na Murskem polju, desnem bregu reke Mure in je ena od manjših slovenskih občin, saj meri le 12 km2. Vendar pa tako kot Slovenija, ki kljub majhnosti države ponuja veliko raznolikosti, tudi drobna občina skriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno obiskati. Večstoletne znamenitosti so zgoščene med mesti Veržej, Bunčane in Banovce, kjer poleg čudovite narave in naravnih danosti, očara tudi zgodovina.

    Besedilo: Žaklin Križaj

    Tokovi prazgodovine

    Na tem območju so nastale že prazgodovinske naselbine, o čemer pričajo najdišča kamnitih sekir, bronastih predmetov in žarnih grobišč. Najdbe so potrdile, da je na lokaciji sedanje občinske stavbe in kulturnega doma, nekoč stal tudi manjši grad. Prav tako naj bi grad stal tudi v Banovcih oziroma bližnjem Lampiščaku. Antične najdbe podpirajo domnevo, da je bil kraj z rimsko cesto, speljano preko Mure, povezan s Ptujem.

    Veržej je imel zaradi meje z Ogrsko v zgodovini pomembno vlogo, saj je skozenj potekala tudi pomembna trgovska pot s soljo. Trgovska pot se je vila vse od Salzburškega do avstrijske Lipnice, od tam pa po reki Muri do skladišča v Veržeju ter naprej proti Ormožu. Pred letom 1922, ko so na Muri zgradili prvi most, so reko prečkali z brodom. Zaradi pomembne strateške lege ter polnih, so Veržejci to mesto dobro stražili in branili, v ta namen so zgradili tudi skladišče vojaške opreme.

    Vas Bunčani

    Bunčani se nahajajo v osrčju Murskega polja, sredi rodovitnih ravnic. Vas se omenja že v letih 1265 - 1267 pod imenom Walthershof. Tu je nekdaj stal strelski dvorec za obrambo pred Madžari. Razvoj vasi je bil v zgodovini močno povezan z reko Muro. V osrednjem delu vasi, ki je zaščiten kot kulturni spomenik, se nahajajo lepo ohranjene in obnovljene stare kmečke hiše ter neogotska kapelica s strešnim stolpičem, ki je bila zgrajena davnega leta 1890. V preteklosti in tudi danes pa so Bunčani poznani v kasaškem športu in odličnih tekmovalnih konjih. 

    buncani.jpg
    Bunčani iz zraka (foto: Občina Veržej).

    Marijanišče - Salezijanski dom

    Marijanišče, kjer danes domuje Zavod Marianum, so v letih 1911-13 v neorenesančnem slogu zgradili salezijanci po načrtih dr. Emanuela Manassera in gospoda Antona Jandla. Ustanovitelji so nameravali v objektu ustanoviti gozdarsko-kmetijsko šolo, a se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev to ni nikoli uresničilo. Leta 1949 je bilo Marijanišče nacionalizirano in v njem začne delovati mladinski dom, vzgojno-izobraževalni zavod; najprej kot sedemletka, nato do leta 1953 kot nižja gimnazija.

    Leta 1992 zavod po končani denacionalizaciji ponovno upravljajo salezijanci, hkrati pa postane začasen dom vojnih beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije. V letu 2005 je ustanovljen Zavod Marianum za vzgojno-izobraževalno, kulturno in versko dejavnost, z organizacijskima enotama Penzion Mavrica in Marijanišče, ki se jima v naslednjem letu pridruži še Center domače in umetnostne obrti.

    marijanisce.jpg
    Marijanišče danes (foto: Občina Veržej).

    Terme Banovci

    Drugo naselje Banovci, v Občini Veržej, pa leži sredi Murskega polja, 1,5 km južno od Veržeja. Verjetno so najbolj poznani po Termah Banovci, ki se nahajajo na vzhodnem delu vasi. Ponašajo se celo z dvema vrstama termomineralne vode iz različnih vrtin, ki se razlikujeta po temperaturi in sestavi in s tem tudi po različnih učinkih. En vodni vir je bolj bogat s parafinskimi snovmi, drugi pa s CO2, ki je, poleg bogate saturacije z minerali, osnova za različne zdravilne terapije. Termalno vodo temperature od 40 do 42 °C črpajo iz globine 1350 m in z njo polnijo tri odprte in en pokrit bazen. 

    Staroslovanske zemljanke

    Posebnost nastanitve v okolici Veržeja pa so zemljanke. Zemljanka je preprosto staroslovansko bivališče. Slovanski priseljenci so na ravninskem delu Prekmurja in Prlekije postavili preprosta bivališča v drugi polovici 6. stoletja. Skromni arheološki ostanki odkopanih grobišč, vodnjakov, peči, gospodarskih objektov in odkopanih zemljank ter lončenine so podali informacije o slovanski naselitvi v našem prostoru.

    Zemljanka je bila delno vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Streha je bila narejena iz vejevja, povezanega s šibjem. Za kritino pa so uporabili slamo, lubje ali smrečje. Uporabljala se je za bivališče, shrambo in delovne prostore. Novodobne zemljanke v Veržeju se zgledujejo po svojih tradicionalnih predhodnicah in so zasnovane kot majhne, deloma vkopane hišice, kjer lahko podoživite starodavni način bivanja.

    glamping-verzej.JPG
    V glampingu “Pod prleško brajdo” lahko izkusite bivanje v staroslovanskih zemljankah (foto: Občina Veržej).

    300 let stari panji

    V občini Veržej si lahko obiskovalci ogledajo bogato dediščino muzeja čebelarstva Tihgeli s čebelnjakom iz 19. stoletja, z več kot 300 let starimi panji, urejeno zbirko čebelarskih pripomočkov nekdanjih čebelarjev in čebelarsko literaturo. Čebelnjak je svojevrstna posebnost, saj je grajen kot paviljon, osmerokotne oblike. Na dvignjenem delu strehe je oblikovana strešna lina z okni za zračenje in svetlobo. Čebelnjak je edini še ohranjen osmerokotni čebelnjak v Sloveniji in vpisan kot etnološka kulturna dediščina. V njem je bilo možno vzgajati do 84 čebeljih družin. Panji so grajeni po sistemu tople gradnje. T. i. Neiserjev panj je panj z visečimi sati, ki so nameščeni na obod tople stavbe. Imenovan je po konstruktorju Györgyju Neiserju.

    Poleg osmerokotnega čebelnjaka sta na ogled tudi dva dvokapna čebelnjaka z bližnjih prleških kmetij iz 30-ih let prejšnjega stoletja. Na ogled so točila za med, ročni kadilniki, stiskalnice za vosek, panji iz različnih obdobij, model za izdelovanje satnic, koši in veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov.

    Poleg muzeja je postavljen učni čebelnjak z zastekljenim prostorom v notranjosti. Obiskovalci se skozi stekleno steno spoznajo z delom čebelarja, saj ga lahko spremljajo kar v živo. Dandanes imajo 80 čebeljih družin, ki so nastanjene v dveh stacionarnih čebelnjakih ter treh prevoznih čebelnjakih. Na posestvu je še več drugih muzejskih zbirk panjev in čebelnjakov. Pred čebelnjaki stoji prečudovito urejen medoviti vrt, pred stanovanjsko hišo pa je v lesenih satnih celicah prikazano življenje čebel. Ob obisku je možen nakup medu in drugih čebeljih proizvodov.  

    Obiskovalci si lahko ogledajo tudi Spominski park s spomenikom Slavka Osterca, znotraj katerega se nahaja rojstna hiša s spominsko ploščo (v kateri še danes bivajo njegovi sorodniki) ter spominsko sobo Slavka Osterca, postavljeno v kulturnem domu. Slavko Osterc (17. 6. 1895 – 23. 5. 1941) – glasbeni pedagog in skladatelj – je zaslužen za posodobitev slovenske glasbene ustvarjalnosti. Komponiral je skladbe za mladino in samospeve. Med drugim je komponiral tudi opero Krst pri Savici in Krog s kredo. Njemu v spomin vsako leto zadnjo soboto v mesecu maju prirejajo koncerte.

    Potepanje ob reki Muri  

    Kraje v Pomurju zaznamuje reka Mura, ki daje območju poseben čar in utrip. Izvira v Avstriji na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za približno 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo, pri kraju Legradu v Podravini, je dolga 438 kilometrov, od česar po Sloveniji preteče 95 km. Najvišjo gladino ima spomladi zaradi taljenja snega iz Štajerskih Alp ter jeseni, ko se zaradi dežja dvigne gladina ter reka občasno prestopi bregove, redkeje tudi nasipe. V poletnih mesecih pa voda močno upade zaradi visokih temperatur in močnega izhlapevanja.

    Reka Mura z vso raznolikostjo živega sveta, poplavnimi logi, mrtvicami, prodišči, poplavnimi gozdovi ter številnimi možnostmi za preživljanje prostega časa, je duša prekmurske pokrajine. Med doživetji velja omeniti tudi spust po reki Muri s čolnom in splavarjenje po reki Muri. Ob reki so speljane številne pohodne, učne in kolesarske poti. Med njimi je tudi Gozdna učna pot Mrtvice reke Mure (2,5 km), kjer si je mogoče ogledati murske loge in mrtvice reke Mure pri Veržeju, ki predstavljajo pravi naravni biser.

    Mrtvice nastanejo, kadar reka spremeni svoj tok. Ko najde krajšo pot in preseka vijugo oziroma meander, nastane mrtvica oziroma mrtev rokav. Ob poplavah spremeni obliko okljukov, tako da nastanejo novi rokavi mrtvic, zasipavajo se prejšnje mrtvice ter ugrezajo drevesa s slabim koreninskim sistemom, ki jih nato zasuje pesek. Posledica tega zasipavanja pa so zaraščene mrtvice, ki postopoma preidejo v močvirje in nazadnje postanejo kopno. Mrtvice so večinoma stoječe vode, bogate s floro in favno stoječih voda, ki si jih je možno ogledati z vodnikom.

    Babičev mlin na Muri

    Babičev mlin je še edini ohranjeni in delujoči mlin na desnem bregu reke Mure, katerega mlinska kolesa poganja že 4. rod Babičevih. Leta nazaj je na sami reki bilo 96 delujočih mlinov. Iz zgodovine je vidno, da je na tem mestu stal mlin že leta 1860. Mlin je leta 1915 pogorel do tal, zato je družina Babič na istem mestu zgradila novega. Posebnost takratnega mlina je bila, da so mlinsko hišico preselili na kopno, vodno pogonsko kolo pa postavili na dva plavajoča čolna iz železa. V zgradbi na kopnem je mlin, ki ga preko ogrodja poganja prej omenjeno kolo. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS ga je proglasil za tehniški spomenik. V mlinu se ves čas vrti valjčni mlin, ki dnevno iz vseh vrst žitaric melje zelo kvalitetno moko.

    plavajoci-mlin.jpg
    Edinstveni plavajoči mlin na Muri (foto: Občina Veržej).

    V njegovi notranjosti si lahko ogledate postopek mletja moke. Fotografije pripovedujejo zgodbo mlina skozi čas. Tukaj lahko kupite sveže zmleto moko iz pšenice, rži ali ajde. Babičev mlin na Muri je vpisan v »Register kulturne dediščine Slovenije« kot nepremičninski spomenik lokalnega pomena.

    Obisk občine Veržej vas kljub svoji majhnosti ne bo pustil razočarane, saj boste naleteli na čudovito naravno in kulturno dediščino ter reko Muro z edinim delujočim mlinom. Gostoljubje na desnem bregu reke Mure pa lahko dopolnite tudi s posebno kulinarično ponudbo pokrajine in si razvajate brbončice z ajdovimi krapeci, kvasenico, kislo žüpo, prleško tünko ali prleško gibanico.

     

    *Naslovnica: Babičev mlin na Muri (foto: Občina Veržej).

    1042
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    MojMojster
    Revija MojMojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    © 2022 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane