Inovativna nadgradnja stanovanjske hiše| Njiric+ arhitekti

^{Izbor in besedilo: Boris Vidaković}

Obstoječa stavba se nahaja v privlačnem stanovanjskem naselju, med širšim mestnim središčem in največjim mestnim parkom Maksimir. Privlačnost soseske se odraža v nizu aktualnih in nedavno dokončanih gradenj, ki močno zgostijo obstoječo mestno strukturo. Nove investicije so usmerjene predvsem v ustvarjanje čim večjega števila kvadratnih metrov stanovanj in niso pretirano zainteresirane za doseganje prostorskih kvalitet, kar se žal odraža v majhnem številu arhitekturno uspešnih ali na splošno spodobnih novogradenj.

Omenjeni prizidek je znotraj tega trenda izjema. Ni prevelik ali vsiljiv, je pa arhitekturno ambiciozen. Čeprav je nadzidava vidno povečala velikost hiše, je uspešno ohranila merilo ulice, a tudi specifično vzdušje in dekor mestnega prostora.

Oblikovanje in materializacija dozidane etaže je v izrazitem kontrastu z obstoječo stavbo kot osnovo, ki je ometana in masivna, prizidek pa je oblečen v pločevinasto oblogo, ki pušča vtis lahkotnosti. Medtem ko je osnova oblikovno zadržana in stroga, je prizidek drznejši s prepoznavno obliko strehe. Značilna „shed“ streha asociira na nekdanje tovarne v soseščini, vendar postane predvsem element v funkciji ustvarjanja kakovostnega bivalnega prostora, saj omogoča večjo višino, strešna okna, ki odpirajo poglede in privabijo sončno svetlobo v globino notranjih prostorov.

Nova intervencija je v nenehnem dialogu z obstoječo stavbo. Vsi elementi, ki se pojavljajo na fasadi, kot so okna, vrata in balkoni, se v novi etaži ponovijo, vendar z minimalnimi nihanji v legi in dimenzijah, kar jasno diferencira novo od obstoječega. Inventar obstoječih elementov je ohranjen, prav tako ritem fasade, vendar v novi interpretaciji, ki vzpostavlja dialektično igro, kjer je vse isto, kot je bilo, a nič več ni isto. Gre za poseg, pri katerem je povsem jasno, da gre za podstavek in prizidek, novo in staro, danes pa si hiše brez prizidka praktično ni več mogoče predstavljati.

Montažna kovinska konstrukcija je bila izbrana zaradi ekonomičnosti investicije, pa tudi zaradi možnosti hitre izvedbe, ker se tovarniško izdelani montažni elementi samo sestavijo na licu mesta. Prav tako ni zanemarljivo, da je kovinska konstrukcija lažja, kar pomeni manjšo obremenitev nosilne konstrukcije obstoječega objekta, hkrati pa je tudi bolj odporna proti potresu, ki je po nedavnih zaporednih potresih v Zagrebu in Petrinji povsem realna nevarnost na tem območju.

Novo prizidani bivalni prostor je razpet med severno fasado proti Petrovi ulici in južno fasado proti parku. Značilna, skoraj paradigmatična zagrebška situacija, ki jo določa pogled proti Medvednici in pogled na mesto na severu ter park, zelenje in sonce na jugu. Bivalni del stanovanja se odvija med dvema balkonoma, manjšim na severu nad ulico in večjim, ki je pravzaprav terasa, kjer se sprošča in druži med krošnjami dreves na jugu.

Obstoječe, v kot umeščeno stopnišče omogoča odprt in prostoren osrednji prostor, v katerem so nehierarhično razporejene dnevna soba, jedilnica in kuhinja. S tem se odpravi nepotrebna izguba kvadrature stanovanja, ki bi bila sicer namenjena hodniku. Vzporedno z nizom bivalnih prostorov poteka pas skritih podpornih prostorov: spalnice, kopalnice in delovne sobe.

Notranjost svetlih in nevtralnih tonov definirajo poudarki vgradnega pohištva, ki se razlikuje po barvah in materialih. Kuhinja in jedilnica sta v kombinaciji črne barve in svetlega lesa, med dnevno sobo in delovno sobo pa je kubus s knjižnimi policami iz lesa in polikarbonata.

Rekonstrukcija in nadzidava objekta v Petrovi ulici ubira netipičen pristop v arhitekturi. Stremi k estetiki vsakdanjega in normalnega, obenem pa vstopa v dialog s problematiko varčnega sodobnega stanovanja ter preizkušanja konstruktivnih tehnik po zadnjih potresih.

Galerija: