Bivanje s prostranim razgledom | Hiša LHM, Studio 7

_{izbor in besedilo: Špela Rogel}

Pogled na okolico z zunanje terase je, kot bi ga naslikal slikar - širni cvetoči travniki se prepletajo z zlatimi polji, med njimi vijugajo zeleni pasovi visokega drevja in nizkega grmičevja. Daleč zadaj mehka silhueta hribov boža modro nebo posuto z oblaki kot kosmi vate. Notranjska krajina je izjemna in dragocena. Odlikujejo jo visoka stopnja ohranjenosti naravnih življenjskih prostorov, številni naravni spomeniki, izjemna pestrost živih bitij, na drugi strani pa razpoznavna kulturna krajina, ki jo je zaznamoval dolgotrajen kakovosten preplet človeka in narave.

Marjeta Černe prihaja iz teh čudovitih krajev, to je tako rekoč njen svet - zato ne preseneča, da se hiša LHM povsem zliva s svojo oklico. Hiša na robu notranjske vasi je sodobna, brezčasna in minimalistična interpretacija podeželske arhitekture. Zasnovana je za mlado družino, ki se je iz hrupnega glavnega mesta želela vrniti v pomirjajoč objem narave.

Avtorja sta, sledoč tradicionalnem stavbarstvu in kontekstu lokacije, zasnovala nizek in podolgovat objekt s pritličjem in mansardo ter ga pokrila s strmo dvokapno streho. Podolgovato tlorisno zasnovo katere os poteka v smeri sever-jug, je narekovala tudi dolga in ozka oblika parcele. Z umestitvijo hiše na plato, ki se dviga poldrugi meter nad koto terena, sta stanovalcem zagotovila zasebnost v hiši in na vrtu, obenem pa odprla pot svetlobi in čudovitim razgledom proti jugu in zahodu. Razgled s hiše in vrta seže vse do Cerkniškega jezera, opazovanje sončnih zahodov pa je tu res doživetje.

Oblikovni elementi in proporci na fasadi se zgledujejo po tradicionalni arhitekturi kozolcev vendar so prevedeni v sodoben, arhitekturni izraz. Podolgovatost objekta poudarjata bel okvir - reinterpretacija zidane konstrukcije notranjskega kozolca - z rahlo poglobljenim pasom panoramskih sten ter temno siva streha. Manjša, severna fasada je brez oken. Ob njej je urejena garaža z nadstreškom za avtomobile, tu pa je speljan tudi glavni vhod v hišo. Nasprotno je južna fasada popolnoma odprta.Velike poglobljene steklene površine skupaj z zaslonom iz pokončno nameščenih lesenih tramov v nadstropju tvorijo balkon glavne spalnice v pritličju pa pokrito teraso dnevnega prostora. Atraktivna lesena opna seveda aludira na lesen čop oziroma oboj tradicionalnega kozolca.

Znotraj hiša odprto komunicira, diha. Ambient zaznamujejo odprt bivalni del, svetel kolorit in krožen tloris. V središče pritlične etaže je postavljena bela kocka. Le-ta predstavlja jedro okoli katerega so nanizani ostali prostori - garderoba, kabinet, kuhinja, jedilnica ter dnevna soba, za svojo belo oblogo pa skriva servisne prostore - sanitarije in shrambe. V središče kubusa se zajedajo lesene stopnice, ki vodijo v mansardo.

Zgoraj, na obeh skrajnih koncih so spalni prostori. Otroška soba na severni strani, se povezuje z veliko teraso urejeno na strehi garaže in nadstreška za avtomobile, spalnica staršev na jugu, pa ima lastno kopalnico in stekleno steno od tal do stropa, ki prostor odpira in povezuje z velikim balkonom.

Za opremo notranjosti so bili izbrani trije osnovni materiali/teksture/barve - grobo obdelan masiven hrast na tleh, ki vzbuja toplino in domačnost, viden beton na stenah kot kontrast lesa, ter bela barva, osnovni element vgrajenega pohištva, ki prostor zrači in svetli. Skupaj diskretno sooblikujejo notranjost hiše in v njej ustvarjajo ravnovesje. Kombinacija materialov, struktur in barv izraža osnovno oblikovno idejo – ustvariti celovit slog, ki izraža brezčasno, minimalistično eleganco z značilnostmi podeželja.

Od vhoda v hišo do dnevne sobe ima vzdolž vzhodne fasade prostor manjše fasadne odprtine. V tem prehodu je urejena razstavna galerija skulptur, ki nas pozdravi ob vstopu v hišo. Dnevna soba, jedilnica in kuhinja se preko velikih panoramskih sten povezujejo s teraso in vrtom. Poleti se steklene površine v velikih segmentih odpirajo in omogočajo, da se notranji prostori prelivajo na teraso, vrt in nadalje v prostrano naravo. Vrt na platoju ponuja dodatne, zunanje bivalne prostore - zunanjo dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico. Le-ti so urejeni na lesenih terasah in povezani z vrtnimi potmi - skupaj z opremo in zasaditvijo ustvarjajo različne ambiente, katerih uporaba se spreminja z letnimi časi.

Ena preprostejših definicij pravi, da je arhitektura umetnost in veda o oblikovanju zgradb. S hišo LHM sta Marjeta Černe in Lutz Kucher odkljukala tri pomembne predpostavke kakovostne arhitekture.

Kontekst - hiša je prilagojena lokaciji, prostoru in odgovarja na dano situacijo.

Funkcija - hiša odgovarja željam in potrebam naročnika.

Sodoben oblikovalski jezik - vsi prej omenjeni parametri so združeni v sodoben oblikovalski jezik, v katerem se prepozna arhitekturna vrednost same stavbe.

Kot rečeno na začetku: Tu je vse tako, kot mora biti.

Galerija