Za področje

    Demšar arhitekti: Sončni paviljon na Bledu

    Članek je koristil že 1876+ uporabnikom
    V Sloveniji se pogosto srečujemo s dozidavami in prenovami enodružinskih hiš. Ker se potrebe družin sčasoma spreminjajo ali pa obstoječa hiša enostavno ne zagotavlja takšnega bivalnega prostora, kot bi si ga želeli, je odločitev za adaptacijo objekta s prizidkom pogosta. Pri tem je najpomembnejše, da se zavedamo vplivov takšnih posegov na okolje, pa naj bo to določena parcela ali širša okolica. Sončni paviljon na Bledu Demšar arhitektov je dober dokaz, da je mogoče klasično enodružinsko hišo s prizidkom premišljeno razširiti tako, da se ne izboljša le kvaliteta bivanja, pač pa se prizidek tudi zlije z okolico in z obstoječim objektom nemoteče tvori novo celoto.

    Majhen, skoraj sto let star objekt za razliko od večine slovenskih hiš ni imel velike kvadrature. Med najbolj motečimi dejavniki so bili številni majhni prostori, vertikalna organizacija hiše, ki je zračnost in pretočnost prostorov dodatno okrnila, ter majhna okna, ki so vplivala na slabo osvetljenost interierja ter močno omejila pogled na okolico. Zaradi vsega naštetega je bila kakovost bivanja okrnjena, sploh v primerjavi s sodobnimi standardi in smernicami. Glavni izziv projektne naloge je bil, kako povečati funkcionalnost in izboljšati bivanjsko kvaliteto prostorov, tako da bi lahko par, ki vstopa v tretje življenjsko obdobje, v tej hiši zaživel, kot se spodobi.

    Prizidek se zlije z okolico in z obstoječim, skoraj sto let starim objektom nemoteče tvori novo celoto.
    Prizidek se zlije z okolico in z obstoječim, skoraj sto let starim objektom nemoteče tvori novo celoto. foto: Blaž Jamšek

    Demšar arhitekti so to dosegli z razširitvijo pritličja in kleti z novim paviljonom ter z oblikovanjem zunanjih površin. Na vogal hiše, orientiran proti vrtu, so dodali nov oglat volumen velikosti 4 x 8 m in višine kapi strehe. S tem so kvadraturo pritličnih bivalnih površin povečali za približno 30 m2, v pritličje pa so umestili novo kuhinjo z jedilnico. Paviljon je oblikovan sodobno, a minimalistično, kot jasna, enovita prostorska poteza, oblikovno pa nedvoumno izraža nov poseg v prostor.

    Osrednja naloga arhitektov je bila povečati funkcionalnost in kvaliteto bivanja, saj stara hiša tega zaradi svoje majhnosti ni nudila.
    Osrednja naloga arhitektov je bila povečati funkcionalnost in kvaliteto bivanja, saj stara hiša tega zaradi svoje majhnosti ni nudila. foto: Blaž Jamšek

    Objekta sta med sabo povezana s širokim prehodom, ki ga zaznamuje ozko pokončno okno. Stik se tako zrahlja in se spoštljivo dotika starega, nova zasnova pa omogoča prosto prehajanje med sobami, kar objekta tudi dokončno prostorsko poveže. Zasnova paviljona je sledila imperativu, da mora nov objekt zagotavljati vse, česar stara hiša ne zmore: tloris je odprt in pretočen, fasada pa popolnoma steklena, s čimer so želeli arhitekti tesneje povezati interier z eksterierjem in omogočiti poglede proti čudovitim okoliških hribom. Streha paviljona deluje kot konzolni nadstrešek, kar omogoča izdatno senčenje, tako da notranjost poleti nikoli ni pregreta, pritličje prizidka pa je nekoliko dvignjeno, zaradi česar se zdi, da ves kubus lebdi nad tlemi. Višina stropa paviljona je poravnana s stropom stare hiše, obstoječi logiki pa prizidek sledi tudi materialno, saj nadaljuje motiv kompaktnih stropnih plošč in lesenega dekorja.

    Okno je povezovalni člen med obema objektoma, zaradi svoje transparentnosti pa deluje kot nekakšna nezaznavna senčna fuga.
    Okno je povezovalni člen med obema objektoma, zaradi svoje transparentnosti pa deluje kot nekakšna nezaznavna senčna fuga. foto: Blaž Jamšek

    Interier prizidka je zasnovan minimalistično. Lahko bi rekli, da je njegov glavni poudarek dih jemajoča okolica, ki zaradi skoraj v celoti zastekljene fasade ves čas prehaja v notranjost in zabriše meje med interierjem in eksterierjem. Če bi bil interier zasnovan pretirano ekspresivno, čudovita okolica ne bi mogla priti do izraza, med paviljonom in naravo pa bi se vzpostavilo nepotrebno tekmovanje. V interierju prevladujejo nevtralni toni in naravni materiali, denimo parket na tleh in lesene plošče na stropu – motiv, ki se nadaljuje zunaj, na stropu nadstreška. Osrednji ambient prostora ustvarja dolga jedilna miza, ob steno pa je umeščena nevtralna bela kuhinja.

    Interier je bil zasnovan zadržano, a premišljeno – tako, da v ospredje stopi čudovita okolica in da se med interierjem in eksterierjem ne vzpostavi trenje.

    Interier je bil zasnovan zadržano, a premišljeno – tako, da v ospredje stopi čudovita okolica in da se med interierjem in eksterierjem ne vzpostavi trenje.
    Interier je bil zasnovan zadržano, a premišljeno – tako, da v ospredje stopi čudovita okolica in da se med interierjem in eksterierjem ne vzpostavi trenje. foto: Blaž Jamšek

    Sončni paviljon, kakor so ga poimenovali arhitekti, je na parcelo umeščen premišljeno, tako da kar najbolj poudari in izkoristi vse prednosti vrta, hkrati pa vstopa v dialog z novim in starim. S staro hišo ga povezuje tudi nova terasa, dvignjena na betonskem podstavku in obložena z lesenimi deskami, dostopna pa je tako iz hiše kot iz prizidka. Deluje torej kot osrednji povezovalni filter med novim in starim, njena umestitev pa je smiselna tudi z vidika uporabe prostorov: če se na terasi prirejajo pogostitve, mora biti blizu kuhinje, sicer pa se nanjo večinoma prehaja iz dnevne sobe, kjer se stanovalci zadržujejo večji del dneva. Terasa je na videz eden manj pomembnih elementov, izvedenih v sklopu prenove, a lahko hitro ugotovimo, da še tako enostaven element bivanje popolnoma preobrazi, saj interier poveže z vrtom in v toplejših dneh deluje kot zunanji bivalni prostor.

    Tudi fasada paviljona nadaljuje motiv zelenja.
    Tudi fasada paviljona nadaljuje motiv zelenja. foto: Blaž Jamšek

    Prizidek ima tudi klet z isto kvadraturo (30 m2), v katero so arhitekti kot podaljšek savne umestili prostor za velnes. Klet z vrtom povezuje jašek, katerega primarna vloga je sicer dovajanje svetlobe. Da element jaška, torej luknje v tleh, ne bi bil preveč moteč, so ga arhitekti skrili z izdatno vertikalno zazelenitvijo, ki se vzpenja vse do vrha strehe paviljona in deloma zastre pogled iz notranjosti na sosednjo hišo ter tudi na fasado paviljona, kar poleti zagotavlja dodatno senčenje.

    Jašek z dostopom do kleti so arhitekti skrili z izdatno vertikalno zazelenitvijo, ki poleti zagotavlja tudi dodano senčenje prostorov v pritličju.

    Jašek z dostopom do kleti so arhitekti skrili z izdatno vertikalno zazelenitvijo, ki poleti zagotavlja tudi dodano senčenje prostorov v pritličju.
    Jašek z dostopom do kleti so arhitekti skrili z izdatno vertikalno zazelenitvijo, ki poleti zagotavlja tudi dodano senčenje prostorov v pritličju. foto: Blaž Jamšek

    Posebno pozornost so arhitekti namenili oblikovanju strehe prizidka. Ker je konstrukcija prizidka zasnovana tako, da ves prizidek »lebdi« nad tlemi, so morali podobno rešitev najti tudi za streho. Streha je konstrukcijsko gledano velika konzola, ki se razširi v vse smeri in je videti kot mimobežen element, položen na steklen volumen. Lesene plošče na stropu se nadaljujejo iz interierja in stečejo v okolico. Celotna konstelacija učinkuje izrazito horizontalno in na eni strani poudarja tla, na drugi pa strop, mednju pa se umesti nova intervencija. Prav poseben detajl je odprt vogal paviljona, zasnovan tako, da poudari učinek lebdenja strehe oz. stropa in odprtosti volumna. Ta detajl še dodatno poudarja mimobežnost in subtilno razprtost vseh elementov prostora. Rezultat zasnove konzolne strehe, lebdečega pritličja in steklene fasade je skrajno lahkoten in eleganten kubus.

    Streha je podrobno detajlirana, sledi pa imperativu po mimobežnosti in lebdenju elementov, zaradi česar so arhitekti vogal prizidka in strehe dematerializirali.

    Streha je podrobno detajlirana, sledi pa imperativu po mimobežnosti in lebdenju elementov, zaradi česar so arhitekti vogal prizidka in strehe dematerializirali.
    Streha je podrobno detajlirana, sledi pa imperativu mimobežnosti in lebdenja elementov, zaradi česar so arhitekti vogal prizidka in strehe subtilno dematerializirali. foto: Blaž Jamšek

    Krajinsko arhitekturo vrta in zunanjo ureditev so Demšar arhitekti zasnovali skupaj s krajinskimi arhitekti, vsebujeta pa zgolj najnujnejše elemente, ki so potrebni za osmislitev parcele in boljšo povezanost vhodnega oziroma dovoznega dela hiše z vrtom in teraso.

    PODATKI O PROJEKTU
    Projektantski biro: Demšar Arhitekti d.o.o.
    Avtorji projekta: Gašper Demšar, Miha Maček, Maja Tasič Demšar 
    Leto načrtovanja: 2010 - 2011
    Leto izvedbe: 2011 - 2018
    Lokacija: Bled, Slovenija
    Površina paviljona: 28 m2 
    Površina obstoječe hiše: 70 m2 (klet), 50 m2 (pritličje), 50 m2 (nadstropje)

    Izvajalci: 

    Lesena obloga na stropu: Ravago

    Material:

    Okna: Mizarstvo Košak

    Mizarstvo Košak d.o.o. je družinsko podjetje s 60- letno tradicijo, na področju stavbnega pohištva.          Program podjetja temelji na visokokakovostni izvenserijski proizvodnji. Dodana vrednost podjetja je fleksibilnost, saj se okenski profili lahko prilagajajo detajlom vgradnje na objektu. V sodelovanju z arhitekti, je podjetje opremilo objekte, ki so doma in v tujini prejeli najvišje nagrade na področju arhitekture. Fotografije, članke in video povezave referenčnih objektov si lahko ogledate na spletni strani podjetja.

    Notranje pohištvo: Orion Intertrade 

    Podjetje ORION Intertrade d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1991. Deluje v lastnem salonu pohištva na Celovški cesti 149b v Ljubljani in so prvi, ki so kupcem v Sloveniji ponudili izdelke najvišjega kakovostnega nivoja, katere oblikujejo svetovno priznani oblikovalci od Le Courbusiera do Philippa Starcka. Sodelujejo z arhitekti in v 30 letih so bili del večih uspešnih projektov. Mednje sodijo tudi Coca Cola v Zagrebu, Eles Slovenija in mnogi drugi. Podjetje Orion Intertrade je pri projektu dobavilo:

    - notranjo jedilno mizo – proizvajalec BONALDO (Big table),

    - jedilne stole – proizvajalec ZANOTTA (Lia 2086),

    - barske stole – proizvajalec KRISTALIA (Bcn),

    - sedežno garnituro – proizvajalec WITTMANN (Palais),

    - zunanjo mizo – proizvajalec KRISTALIA (Sushi),

    - zunanje stole – proizvajalec KRISTALIA (Rest)

    1876
    Avtor: MojMojster Magazin - Trendi

    Kako so Vam koristile te informacije?


    DAIBAU MAGAZIN

    V vaš nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    © 2022 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane