Visokotehnološka pasivna hiša, ki aktivira vse čute | Miha Čebulj Arhitektura

Hiša NB stoji na robu planote z izjemnim panoramskim pogledom vzdolž doline, ki se z južne strani vije proti Slovenj Gradcu. Lokacija v neposrednem objemu narave sama po sebi vabi k razmisleku o izhodiščih prebivanja oziroma domovanja. Dvignjena lega z neskončnimi pogledi proti širši okolici, celodnevna osončenost parcele in intimna pozicija na koncu naselja vzpostavljajo čudovito bivalno okolje. 

Hiša ponuja trdno zavetje, ki varuje in hkrati omogoča mehko sredico. 

Osnovno vodilo pri načrtovanju hiše NB je tako predstavljalo vprašanje, kako najbolje ohraniti dane prostorske kakovosti ob zagotavljanju osnovnih bivanjskih potreb po varnosti, druženju in intimi, fizičnem udobju ter vsebinski izpolnjenosti. Hiša NB je specifična, kot je specifična lokacija, kjer stoji in kot so specifični ljudje, ki v njej živijo. Hiša išče stik z okolico in sodeluje z lokacijo, iz katere neločljivo raste. Predstavlja preplet terena in objekta.

Po besedah arhitekta Mihe Čebulja Hiša NB »posvoji« naravno svetlobo, se z njo igra, jo neguje in občuduje. Podrobna analiza dnevne in sezonske naravne osvetlitve parcele je neposredno narekovala organizacijo zunanjih in notranjih bivalnih prostorov, ki so ustvarjeni z večnivojskim gubanjem terena in vertikalnimi zakloni. Hiša konceptualno gledano tako predstavlja naseljen teren, ki se podvoji znotraj zaklona. 

Prilagojena geometrija hiše kritično upošteva tako naravni kot grajeni kontekst. Poleg osončenosti upošteva lokalno klimo, kot so npr. glavne smeri vetra. Hiša se na grajeno okolje odziva tako, da nadaljuje obstoječo logiko pozidave vzdolž roba planote in se na jugozahodni strani z dimenzijami in proporci prilagaja obstoječim objektom.

Perforiran ovoj hiše okvirja panoramske poglede in kontrolira vizualno prepustnost fasade. Ob hkratnem prepuščanju svetlobe preko fasadnih perforacij onemogoča neželene poglede v notranjost objekta. 

Ob vstopu v hišo se obiskovalcu razprostre pogled na dolino z okoliškimi hribi, ki se zaključi na najvišjem koroškem vrhu - Uršlji gori. Prostranost bivalnega prostora omogoči občutek neposredne in neločljive povezanosti med interierjem in okolico. Središče hiše predstavlja prostor druženja ob kaminu, ki izhaja iz razumevanja in spoštovanja primarnih potreb ljudi po toplini in vključenosti. Dvovišinski večnamenski prostor ob kaminu preko zveznih prehodov med različno zasebnimi prostori postopoma prehaja v bolj privatne dele hiše. 

Notranji prostor hiše je strukturiran fraktalno, torej s prostori znotraj prostorov. Z uporabo tega principa je arhitektu uspelo ustvariti raznolike ambiente, ki omogočajo različne aktivnosti uporabnikov in različno stopnjo interakcije med njimi. Osrednji prostor se deli na ambient dnevnega počitka in knjižni kotiček, ki ju od jedilnice z veliko jedilno mizo ločuje razlika v višini prostorov. Nivojsko razliko premošča nekaj stopnic, ki poleg delitve prostorov s svojo ukrivljeno geometrijo omogočajo posedanje, slonenje, ležanje, torej taktilno zaznavanje prostora s celotnim telesom.

Panoramska okolica odslikava tudi na refleksivni stenski površini kuhinje. Kuhinjski otok je obrnjen proti osrednjemu prostoru, s čimer omogoča druženje ob kuhanju in hrani, eno osrednjih aktivnosti sodobnega doma. 

Ob osrednjem dvovišinskem prostoru, ki z zenitalno svetlobo osvetljuje celotno globino hiše, se preko stopnišča povzpnemo do nadstropja. Tukaj se ponovi zasnova iz pritličja s središčnim večnamenskim prostorom s panoramskim razgledom, ki se prelevi v intimnejša področja hiše – spalnico za starše na eni in sobe za otroke na drugi strani. Spalnica zvezno prehaja v wellness kotiček in kopalnico. Vsi omenjeni ambienti in otroški sobi so preko lože s stekleno ograjo neposredno povezani z zunanjim prostorom ter s steno in nadstreškom zaščiteni pred pogledi sosedov in neugodnimi vremenskimi vplivi. Iz nadstropja dostopamo do severne zunanje terase nad garažo, ki z višjimi ograjami omogoča visoko stopnjo privatnosti, ki v poletni vročini zagotavlja hladnejši zunanji kotiček, pozimi pa omogoča stik savne s snežno odejo. 

Osrednji cilj pri načrtovanju zunanjih teras v pritličju, ki so načrtovane kot nadaljevanje bivalnih prostorov na prostem, je bil omogočiti prebivanje zunaj hiše v čim daljšem obdobju leta. 

Hiša je bila zaradi naklonjenosti lesu kot lokalnemu materialu in obeta krajših rokov v fazi izvedbe načrtovana kot montažna lesena pasivna gradnja. Pasivni energetski standard, ki ga dosega, je posledica oblikovanja, ki sloni na razumevanju naravnih procesov in ne birokratsko zapovedanega izhodišča, ki bi ga arhitekt hotel doseči za vsako ceno. Čeprav kompakten volumen ogrevanega dela hiše vsekakor prispeva k manjši porabi energije, njegova zasnova ne izhaja zgolj iz tega dejstva; primarna vloga kompaktnega volumna je izoblikovanje doživljanja objekta in njegove okolice ter prilagoditev merilu človeškega telesa. 

Arhitekt je kompaktnost volumna objekta po višini dosegel z znižanjem severnega kolenčnega zidu v nadstropju, ob katerem so omare in servisni prostori. Ker hišo obdajajo obsežni travniki, je za ogrevanje uporabljena toplotna črpalka zemlja/voda. Hiša je opremljena s talnim gretjem in hlajenjem ter rekuperacijo. Prostorski koncept dvojnega terena omogoča, da so vse številčnejše inštalacije, potrebne za izvedbo omenjenega sistema ogrevanja in prezračevanja, umeščene v spuščen strop. Ta rešitev je omogočila načrtovanje navdihujočih bivalnih ambientov za ljudi brez sklepanja prostorskih kompromisov zaradi vse večje obremenitve gradnje z najnovejšo tehnologijo. 

Ekstenzivna zelena streha nad garažo temelji na ideji podvojenega naravnega terena, ki v nadstropju omogoča aktivnosti, povezane z rudimentarnim elementom zemlje in naravnimi dinamikami, ki jih pogosto preglasijo vsakodnevni opravki. 

Hiša NB izhaja iz ponovnega premisleka o osnovnih elementih arhitekture, kot so stene, streha, okna, fasada. Namesto ločenih elementov, ki so vezani na določeno obliko in funkcijo, ustvarja gradientna polja elementov, polja različnih kvalitativnih intenzitet. Okno postane natančno odmerjena perforacija v zidu, vrata so definirana kot prostorski odnos med dvema zidovoma. S tem se sistematično ustvarijo poetični gradniki podobe, ki izražajo dinamične procese v prostoru in ne vnaprej določene proporcionalne sheme statičnega reda. Horizontalne površine in stene so v funkciji ustvarjanja ambientov, v katerih človek ustvarja, dela, doživlja in počiva. Oblikovane so kot zvezne plastnice terena, ki definirajo mnoštvo prostorov različnih dimenzij, višin, prostornin in značajev.

Za doseganje zgoraj navedenih ciljev je bil arhitekturni studio MCA v določenih segmentih gradnje primoran sam izumiti inovativne tehnološke rešitve, saj na trgu ni bilo produktov, ki bi jih lahko uporabili. Perforacija fasadne lupine se tako v iskanju rešitve želenega prostorskega efekta poslužuje uporabe naprednih tehnologij (računalniško voden razrez toplotne izolacije) v kombinaciji z uporabo dostopnih materialov (plastičnih odtočnih cevi). Premišljeni detajli sestavljanja cevi in lasersko izrezanih plošč izolacije ter luknjičastega stekla iz umetnih mas so omogočili enostavno izvedbo fasade hiše z minimalnimi dodatnimi stroški. 

Ustanovitelj arhitekturnega studia MCA Miha Čebulj v prostorih hiše vidi veliko poetičnega potenciala, ki sloni na igrivih izkustvenih nasprotjih. Trdno varuje mehko, grobo se poigrava z gladkim, zgoraj in spodaj postaneta zamenljiva, refleksivno zapeljuje transparentno, težko lahkotno zalebdi. Ciklično in dinamično nadomesti končno in statično.