Za področje

    Vrtec v Bohinjski Bistrici ko iz malega zraste veliko

    V občini Bohinj so letos zaključili gradnjo novega 11 oddelčnega vrtca. Visoko kvaliteten sodobni vrtec so zgradili s pomočjo javnega natečaja, pri čemer so izmed več možnih rešitev izbrali rešitev arhitektke Maruše Zorec, ki je za dano lokacijo ter potrebe občanov in njihovih otrok zasnovala sodobni vrtec, ki raste skupaj z otroci. Slavnostna otvoritev vrtca je bila konec aprila, otroci pa so vanj veselo zakorakali po prvomajskih praznikih.

    Občina Bohinj je zgradila 11 oddelčni vrtec z lastno kuhinjo in pripadajočimi zunanjimi površinami z otroškim igriščem. Na podlagi odprtega javnega natečaja je Občina Bohinj v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor izbrala strokovno najprimernejšo in najustreznejšo urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno rešitev za 11 oddelčni vrtec s samostojno kuhinjo, telovadnico, pripadajočimi zunanjimi površinami, igrišči, parkirišči in dostopi. Kot dodatna a nujna storitev bo po novem na voljo tudi zobozdravstvena ordinacija. Nov vrtec se nahaja ob severovzhodnem robu naselja Bohinjska Bistrica.

    Umestitev vrtčevskega prostora v alpskem okolju

    Arhitekti pod taktirko večkrat nagrajene arhitektke Maruše Zorec so podali najustreznejšo projektno rešitev za gradnjo kvalitetnega, sodobnega vrtca, ki je poleg zagotavljanja normativov, skladen z načeli trajnostne gradnje in varovanja okolja, ter daje malim uporabnikom in vzgojiteljem izkušnjo spodbudnega in prijetnega bivalnega okolja s pridihom raziskovanja in nenehne rasti.

    Slika 2 Aprila je potekala otvoritev novega vrtca v občini Bohinj.jpg
    Slika 2: Aprila je potekala otvoritev novega vrtca v občini Bohinj. (Vir: občina Bohinj)

    Avtorji so subtilno pristopili k sodobnemu oblikovanju vrtčevskega prostora v občutljivem alpskem okolju bohinjskega kota. Vsak poseg v prostor je namreč potreben premišljenega odziva na kraj, poznavanje in študije prostora, poznavanje konteksta ter zavedanje občutljivosti poseganja, s spoštljivostjo do naravnega in bivalnega okolja ter obstoječe arhitekture in krajine.

    Lokacija objekta se nahaja na ravnici med Dobravo in Ajdovskim gradcem in severnim vznožjem Koble, na dolini, ki jo širše obdajata reki Belica in Bohinjska Bistrica, kateri se zlivata v Savo Bohinjko. Vrtec je obdan znotraj hribovskih pobočji Pokljuke na severu in Koble na jugu.

    Obstoječe območje zaznamuje razpršena stanovanjska gradnja različnih geometrij, večinske usmerjenosti sever-jug, ki na zahodni strani prehaja proti osnovni šoli, na severu pa jo označuje javni športni stadion z atletsko stezo.

    Slika 3 Oblikovni premislek umeščenosti vrtca v prostor.jpg
    Slika 3: Oblikovni premislek umeščenosti vrtca v prostor. (Vir: ZAPS)Caption

    Nov objekt se urbanistično navezuje na horizontalno osno zasnovo bližnje osnovne šole. Postavljen na rob naselja se vklaplja v silhueto krajine in jo linijsko označuje. Projektanti so s predlagano rešitvijo s poudarjeno horizontalno osjo objekta, ki se vzporeja z linijo roba naselja Bohinjska Bistrica, pokazali razumevanje lokalnega konteksta.

    Umestitev objekta na severozahodni del parcele, omogoča zaželeno odpiranje objekta na jug.

    Zaradi obsežnega programa, so arhitekti v odnosu do sosednjih objektov, izoblikovali rešitev s členjenjem objekta v tri različne razpirajoče volumne z dvokapnimi strehami, ki sledijo poteku narave. Višji volumen bližje osnovni šoli in naselju se z nižanjem gabaritov izteka v naravo.

    Volumni se prilagajajo stavbnim masam sosednjih objektov, od dvoetažnega volumna prehaja v pritlični manjši volumen večnamenskega prostora in telovadnice. Le ta pa se približa volumnom stanovanjskih hiš v okoliški gruči.

    Zasnova treh volumnov za varno zavetje otrok

    Objekt zasnovan v treh volumnih, varno vzpostavlja distanciran odnos do zunanje okolice in nudi varno zavetje za skupno notranje igrišče. Trije različni volumni, navzven ponazarjajo tri različne funkcijske sklope; trakt prvega starostnega obdobja, trakt servisnega dela in drugega starostnega obdobja ter tretji volumen - trakt telovadnice. Trije različni funkcijski sklopi so zasnovani kot trije škarjasto stikajoči volumni. Trakti se preko skupnega stičišča medsebojno povezujejo v zaključeno celoto. Kot tri hiše kmečke domačije z osrednjim kmečkim dvoriščem, prostorsko trije volumni tvorijo varno zaščiten vhodni prostor, ki usmerja v stičišče – nekakšen popek objekta, s centralno avlo, ki povezuje tri volumne s tremi funkcijskimi sklopi. Intimnejši vstopni atrij se preko glavnega vstopnega trga, s senčenim parkiriščem in osrednjo mogočno lipo odpira na javni prostor in osnovno šolo kar predstavlja nekakšno okno v svet.

    Slika 4 Zasnova vrtca kot kmečke domačije.jpg
    Slika 4: Zasnova vrtca kot kmečke domačije. (Vir: občina Bohinj)

    Vhodna avla predstavlja stičišče različnih programskih sklopov, je točka povezovanja in fluidnega prehoda, oblikovana tako, da notranje stopnice obenem tvorijo manjši amfiteater, primeren za manjše predstave, nastope vrtčevskih otrok, druženje in skupinsko igro. Avla nas povede na vzhodni pritlični trakt do igralnic prvega starostnega obdobja, po pokritem hodniku, ki se oblikovno spogleduje z »gankom«, vzetim iz tradicionalne slovenske arhitekture, prisotne tudi na bohinjskem delu. Le ta je v osnovi zasnovan kot lesen hodnik ali balkon, ki omogoča povezavo delov hiše in obenem sušenju pridelkov.

    Slika 5 Tloris vrtca iz katerega lahko jasno razberemo tri volumne.jpg
    Slika 5: Tloris vrtca iz katerega lahko jasno razberemo tri volumne. (Vir: ZAPS)

    Ob »gank« so nanizane igralnice, ob katerih odprte garderobne niše omogočajo mehko prehajanje iz delno javnega in krožno pretočnega hodnika v bolj intimen predel posamezne igralnice. Igralnice odpirajo poglede preko »ganka« na severno stran proti bližnjim hribom, na južno stran pa se odpirajo na lesene terase s prehodi na notranje zelene vrtčevske površine, kjer je ideja, da se pred vsako teraso posadi svoje sadno drevo in tako oblikuje svoja zeliščna gredica. Zasnova igralnic, ki se odpirajo na obe strani, omogoča povezano krožno gibanje okoli objekta preko zaprtega ganka na severu do odprtih teras na južni strani objekta.

    Vsaka igralnica se ponaša s svojo garderobo in lastnimi sanitarijami. Igralnice so zasnovane kot celice, ki se lahko preko ganka medsebojno povezujejo po dve ali več v funkcijsko celoto.

    Prepletanje notranje zasnove v notranji poligon iger 

    Fleksibilni leseni elementi notranje opreme lahko z različnimi postavitvami poljubno tvorijo vsebinsko različne kotičke, ki se lahko tudi tekom dneva domiselno spreminjajo. Oprema igralnic z nišami omogoča znotraj igralnice ustvarjanje različnih kotičkov. Igralnice so zasnovane tako, da omogočajo različne aktivnosti vrtčevskih otrok, od živahne igre, raziskovanja, tihega in ustvarjalnega izdelovanja, risanja in barvanja, spanja in nastopov.

    Slika 6 Aksonometrični prikaz zasnove učilnice.jpg
    Slika 6: Aksonometrični prikaz zasnove učilnice. (Vir: ARREA arhitektura)

    Zanimivo je tudi oblikovanje izložbenih okenskih niš, kar nudi dodatno možnost za ureditev manjših intimnejših igralnih mikro prostorov, obenem pa nudi poglede v prostor in iz njega v naravo kar simbolično predstavlja stičišče notranjega in zunanjega sveta.

    Posebej domiselna je optična povezava preko line z loputo v sosednjo igralnico, kjer otroci lahko pokukajo, kaj se pri sosedih dogaja. Dvokapna streha nad igralnico pa ponuja zadostno višino za vzpostavitev intimnejšega ali doživljajskega kotička v galeriji nad delom igralnice.

    Trakt namenjen prvemu starostnemu obdobju se zaključi s pokrito igralnico na prostem, ki omogoča otrokom opazovanje okoliških hribov in igrivo učenje »ugani kateri hrib vidim«, s čimer se budi zavest o našem okolju, povezanost z naravo, ki nas obdaja ter pripadnosti lokalnemu okolju. V primeru povečanih potreb po igralnicah se lahko zunanja igralnica na prostem, z manjšo ureditvijo oblikuje kot dodatna vrtčevska igralnica.

    Arhitektura ki pomaga pri vzpenjanju po življenjski poti

    Osnovna zamisel zmagovalne projektne rešitve »iz malega zraste veliko«, se odraža v zasnovi objekta, ki funkcijsko osvobodi drugo starostno obdobje od prvega starostnega obdobja. Malčke iz malega pritličnega trakta objekta se tako preko povezovalne avle z dvovišinskim prostorom s stopniščem povede v nadstropje drugega trakta, ki tvori ločen volumen.

    Slika 7 Povezovanje pritličja in nadstropja z odprtim gankom.jpg
    Slika 7: Povezovanje pritličja in nadstropja z odprtim gankom. (Vir: občina Bohinj)

    Razvoj malčkov v večje otroke, simbolizira prehod v nadstropje, saj veliki otroci lahko gredo sami navzgor, kar obenem ponazarja vzpenjanje po življenjski poti. Tako kot malček raste, z njim raste tudi objekt, igralnico v začetni pritlični hiši z rastjo nadomesti igralnica v dvoetažnem objektu. Tudi ta trakt je oblikovan tako, da se ponovi povezovalni element »ganka« kot pokritega povezovalnega hodnika, v sklopu katerega pa so tu postavljene garderobe s klopmi.

    Pri igralnicah drugega starostnega obdobja se ponovi arhitekturni koncept prečnega prehajanja krajine, kjer se odpirajo pogledi tako na severno stran skozi »gank«, kot na južno stran preko teras ter galerijski dodatni igralni kotiček, ki nudi intimnost ter obenem pogled od zgoraj na dogajanje v igralnici. V sklopu igralnic drugega starostnega obdobja se na zahodni stranici objekta predvidi pokrito igralnico na prostem.

    Pod igralnicami drugega starostnega obdobja so umeščeni tako imenovani servisni prostori, samostojna kuhinja, uprava vrtca ter zobozdravstvena ordinacija namenjena tako predšolskim kot šolskim otrokom ter ostalim odraslim uporabnikom, zato s postavitvijo v pritličju lahko povsem samostojno funkcionira, neoziraje se na urnike vrtca ter se s samostojnim vhodom navezuje na območje proti vstopnemu trgu in osnovni šoli.

    Slika 8 Render prikaza večnamenskega prostora.jpg
    Slika 8: Render prikaza večnamenskega prostora. (Vir: ZAPS)

    Tretji trakt, ki predstavlja tretji volumen vpet v stično avlo je vsebinsko namenjen telovadnici, prostoru za skupno igro, večnamenskim prireditvam, gibanju, srečevanju, skupnosti, fluidnosti in pretoku energij. Tako kot ostali trakti objekta, tudi ta nosi skupen arhitekturni podpis – »gank«, oziroma pokrit povezovalni hodnik, ki se navezuje na vodno avlo in s tem tvori funkcijsko celoto, obenem pa se razpirajoče postavljen volumen navezuje na trg in tako vabi na samostojno in svobodno uporabo tudi za popoldanske aktivnosti.

    Slika 9 Lesena zunanjost jasno nakazuje na trajnostno in ekološko naravnano gradnjo vrtca.jpg
    Slika 9: Lesena zunanjost jasno nakazuje na trajnostno in ekološko naravnano gradnjo vrtca. (Vir: občina Bohinj)

    Arhitekturna rešitev je ekološko naravnana in sledi smernicam naravnega in trajnostnega razvoja. Zunanje in notranje lesene obloge, poleg topline in naravnega materiala, ponazarjajo tradicionalno leseno gradnjo, kjer je bil uporabljen les bližnji domačih gozdov ter obenem spodbuja k krožnemu gospodarstvu.

    Krajinska zasnova kot vijajoči se obroči z mogočno lipo

    Posebna pozornost krajinskih arhitektov je bila namenjena oblikovanju zunanjih površin tako osrednjega igrišča kot tudi zunanjega severnega dvorišča, z amfiteatrom vpetega v brežino ter zasaditvijo dreves, ki vzpostavijo ločnico do javnega zunanjega športnega igrišča.

    Osrednji vstopni trg z mogočno lipo, ponazarja vaški trg, ki povezuje kraj z osnovno šolo. Preko njega vstopamo v objekt ter prehajamo na otroško igrišče.

    Otroško igrišče je centrično zasnovano, z osrednjo trato, okrog katere se centrično vijejo obroči različnih vsebin.

    Slika 10 Otroško igrišče.jpg
    Slika 10: Otroško igrišče. (Vir: občina Bohinj)

    Odprt pregledni osrednji travnati del predstavlja centralno dogajanje, v varnem okolju, ki je pa obenem dovolj členjeno, da omogoča raznovrstno uporabo. Osrednja zelenica, čisti prostor in odpira poglede, omogoča preglednost in varen nadzor nad dogajanjem, obenem pa osrednji prostor omogoča svobodno gibanje, druženje večjega števila otrok, predstave, prireditve in druge dogodke.

    Okrog osrednje zelenice se vije asfaltna pot, ki se navezuje na vhodno avlo in stičišče notranjega dogajanja, s čimer obkroža osrednjo zelenico ter se nato izteče v stranskih izhodih v naravo in na trg. Utrjena površina omogoča vožnjo koles, skirojev in kotalkanje, ali pa postane »slikarsko platno« za ustvarjanje s kredami, kar je večkrat tudi hvaležna podlaga za talne igre. Da je prostor zanimivejši poskrbijo vodne šobe, ki dodatno poustvarjajo lokalno okolje, naravo bogato z vodo, odsev reke in gorskih slapov.

    Slika 11 Oblikovanje krajinske ureditve, ki spominja na bregove rek.jpg
    Slika 11: Oblikovanje krajinske ureditve, ki spominja na bregove rek. (Vir: občina Bohinj)

    Zunanji obroč predstavlja rečni prod, ki ponazarja bregove rek in v katerega so varno položena igrala za različna starostna obdobja in kjer ne manjka niti peskovnik. Tako kot reka prehaja v naravo, tudi prodnati obroč prehaja v zunanji zeleni del, kjer se narava vrtca z zasaditvijo neopazno zliva z naravo okolice, obenem pa omogoča neposredno navezavo na zunanje terase igralnic in preko njih do igralnic samih.

    Izbrana vegetacija zagotavlja senco in obenem intimo, povezuje objekt z naravo in ustvarja mehke prehode v naravno okolje. Zasaditev je skrbno načrtovana. Na severu se je s pomočjo zasaditve vzpostavilo distanco do športnega parka v javni rabi, na vzhodni strani pa se zasaditev razmakne in tako ustvari okenski panoramski pogled proti Bohinjskim vratom, ki jih je vklesala Sava Bohinjka s Črno goro na levi in Ajdovskim gradcem na desni strani.

    Jugozahodna zasaditev ustvarja prijetno senco zunanjim igriščem ter obenem nudi varno zavetje in ločnico od stanovanjskega dela naselja in bodočih pozidav.

    Slika 12 Zunanja ureditev, kateri bodo ravno otroci vdahnili pravo življenje.jpg
    Slika 12: Zunanja ureditev, kateri bodo ravno otroci vdahnili pravo življenje. (Vir: občina Bohinj)

    Zasaditev je zamišljena z užitnimi rastlinami, kjer rob tvorijo užitne grmovnice, vizualno območje posamezne igralnice pa krasijo posamezna visokodebelna sadna drevesa. Koncept iz »malega raste veliko«, je razbrati tudi v zasaditvi, kjer otroci lahko opazujejo razvojne faze rastlin, od cveta, ki s pomočjo čebele počasi prehaja v sadež, pri čemer občutijo naravo z vsemi čutili, od vonja, spreminjajočih barv in velikosti plodov, do taktilni občutkov in nenazadnje okusa.

    Otrokom bo novozgrajeni vrtec ponudil sodobno in varno okolje, kjer bodo aktivno spoznavali  lokalno okolje, raziskovali in se družili preko gibanja. Preko igre se bodo oblikovali z vsemi čutili, odkrivali, se čudili, sprejemali in obenem skozi prostor in občutenje objekta spoznavali arhitekturo.

    187
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    arhitektura, ideje in inspiracije

    1
    6
    1
    1
    3
    2
    3
    2
    3
    1
    1
    1
    1
    1
    2
    Revija Mojmojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    Pogoji uporabe I Politika zasebnosti I Informacije o piškotih I Impressum
    © 2023 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane