Renesančni Tavčarjev dvor čaka na ponovno rojstvo

Besedilo: Primož Černelč

1. Dvor skozi stoletja

Tavčarjev dvor (nemško: Tautscher Hof) je bil postavljen v 16. stoletju v takratnem razširjenem renesančnem slogu, katerega vplivi so po toku navzgor pripluli iz Toskane. Zgradba nosi ime po škofu Tavčarju, ki jo je leta 1590 kupil od prejšnjega lastnika. Dvor je preživel strahoviti požar leta 1799 in je ostal v lasti iste družine vse do leta 1885, ko je umrla še zadnja potomka.

Stoletja pa niso zgubala zgolj obrazov Tavčarjev, temveč so svoj pečat pustila tudi na fasadi in tlorisni zasnovi objekta. Poleg številnih prepleskov zaradi rednega vzdrževanja je bila delno spremenjena notranja razporeditev prostorov, predvsem pa so izginjala, nastajala in se preoblikovala okna in vrata. O prvotnih renesančnih koreninah danes pričata oba kamnita vhodna portala in dvojno obokano okno na zadnji fasadi.

2. Za vhodnimi vrati

Kljub enovitemu zunanjemu videzu, je dvorec po uporabnosti ločena na dva dela. Veža ga »seka« na levi gospodarski del in desni bivalni del. Ta razporeditev sledi tudi v nadstropjih. V pritličju sta levo kleti za kuhinjo in živinsko krmo, nasproti pa kuhinja in dnevni prostori. Na vrhu stopnic so na eni strani kašče, na drugi pa spalni prostori. Podstrešje je služilo sušenju pridelkov. Nekoč je ob zadnjem delu objekta slonel tudi večnadstropni leseni del s pritličnim svinjakom in sanitarijami v nadstropju. Stropna konstrukcija je iz smrekovega lesa, ki ga je podpiral prečni leseni tram. Ta je bil kasneje zamenjan s kovinsko traverzo. Da bi prikrili sajaste sledi, so strop zaprli z deskami in ometali. Iz smrekovih desk je tudi leseni pod v pritličju.

3. Razgibana fasada priča o starosti

Fasada zgradbe je preluknjana z odprtinami iz različnih stoletij. Oko takoj pritegne obokan kamniti vhodni portal, ki ga zapirajo masivna macesnova vrata. Zaradi množice obiskovalcev, ki so zahajali v nekdanjo gostilno, so za »avtomatsko« zapiranje vrat poskrbeli s preprostim nagibom levega vratnega krila.

Najstarejše ohranjeno okno ima dvojni obok in kamniti portal. Nahaja se v prvem nadstropju na zadnji fasadi. Renesančni slog je znan po strogi simetriji, zato bo pozorno oko na tej fasadi hitro opazilo odsotnost drugega enakega okna, ki je bilo žal že zazidano. Enako okno je bilo nekoč tudi na sprednji fasadi, vendar so ga predelali v dvojno dvokrilno okno med eno izmed prenov zgornje etaže.

Vsa fasadna okna so izdelana iz oljenega macesnovega lesa, ki je dodatno zaščiten s sivo oljno barvo, okna na podstrešju pa so iz manj kakovostnega smrekovega lesa. Okna v zgornjih etažah krasijo še dodatne kovinske mreže. Včasih seveda niso poznali sodobnih troslojnih oken s plinskimi polnili med stekli. Za uravnavanje temperature so zato poleti sneli zunanja okna in ohranili le notranja, pozimi pa so jih vrnili na fasado in tako izboljšali izolativnost.

Dvor že dolgo nosi poseben pomen v srcih občank in občanov. Leta 1987 je bil tudi razglašen za kulturni spomenik, trenutno pa je v lasti Občine Rečica ob Savinji. Ta zanimivi renesančni objekt trenutno čaka na svoje ponovno rojstvo – temeljito prenovo, ki bo obudila njegovo nekdanjo veličino.

*Naslovnica (Foto: Občina Rečica ob Savinji)