Besedilo: Žaklin Križaj
Kulturni spomenik lokalnega pomena
Posest Borko zajema stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, kaščo s kletjo in kozolec. Objekti že več desetletij niso bili vzdrževani, zaradi česar žalostno propadajo. Žal je v letu 2020 umrl zadnji stanovalec in lastnik domačije, ki je v sporazumu z dediči v celoti prešla pod okrilje Občine Vojnik.
Domačija je od leta 1995 spomeniško zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Zaradi zaščite je potrebno za vsak poseg pridobiti soglasje in smernice. Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje je zelo naklonjen rekonstrukciji objektov, saj so bili do sedaj v zelo slabem stanju. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, ki sta v varstvenem režimu I. stopnje, sta zaradi nevzdrževanja popolnoma propadla.
Ker je domačija pomemben del dediščine, ga je želela občina Vojnik ohraniti v čim večji meri, zato so obnovili oz. na novo zgradili kaščo s kletjo. Lega objektov je na ravnem zemljišču, ki je poplavno ogroženo, zaradi česar je med drugim nujna protipoplavna zaščita. V prihodnosti načrtujejo še obnovo stanovanjske hiše.
Stara kamnita stanovanjska hiša s črno kuhinjo
Stanovanjska hiša je delno zidana, delno pa lesena s staro črno kuhinjo iz 19. stoletja. Tloris je tradicionalne pravokotne zasnove. Zidani del je bil ometan in beljen, leseni del pa so pokrivali številni beleži. Dvokapna streha je bila nekoč pokrita s slamo, na vzhodnem zatrepu pa je bil leseni »gank«.
Še leta 1995 je hiša spadala med redke ohranjene kmečke hiše v prvotni podobi. Spadala je med značilne predstavnike tipov kmečkih hiš, ki so jih gradili domači gradbeniki, z domačim materialom in po smernicah gradnje 19. stoletja.
Prvi poskusi prenove
Stanovanjsko hišo je Občina Vojnik za silo obnovila že pred desetletji, tako da so objekt zavarovali ter ga prekrili streho. Ob obnovi med letoma 1999 in 2002 je bilo predvideno, da se večina kamnitih in lesenih delov zaradi dotrajanosti nadomesti z novim materialom iz okoliških gozdov in kamnolomov. Ob detajlnem pregledu pred adaptacijo so namreč ugotovili, da delno kamniti delno leseni zidovi niso več statično stabilni. Poleg tega objekt ni imel temeljev. Stroka je ocenila, da bi bilo potrebno objekt zgraditi popolnoma na novo, saj zaradi slabega stanja rekonstrukcija objektov ni smiselna. V času gradbenih del naj bi se takratna stanovalca preselila v novo zgrajeno kaščo.
Kašča s posebnimi arhitekturnimi detajli
Občina Vojnik je leta 2000 na novo zgradila kaščo, ki pa ni bila nikoli naseljena. Letos nameravajo obnoviti slamnato streho in opraviti ostala nujno potrebna vzdrževalna dela. Kašča je tako kakor stanovanjska hiša, pravokotna in pritlična. Levi del stavbe je lesen in neometan, desni pa zidan in ometan z zaribanim ometom. Vhoda v notranjost sta obrnjena proti stanovanjskemu objektu. Dvokapna streha s čopoma je pokrita s slamo. Kašča s kletjo je edini ohranjeni tip stavbe na območju celjske kotline, kjer sta klet in kašča v istem nivoju. Posebnost kašče je v vrsti arhitekturnih detajlov, ki ji dajejo posebno spomeniško vrednost.
Ročno tesarsko obdelani toplar
Kozolec ob domačiji je glede na visoko starost 120 let, zelo dobro ohranjen. Zasnovan je kot dvojni vezani kozolec ali »toplar«. Ima dva para oken, nosilni stebri pa stojijo na kamnitih podstavkih. Na južni strani je lina, ki se odpira osrednji hodnik. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapeznega povezja. Dvokapna streha je pokrita s cementnim zareznikom. Toplarju je v podaljšku pripojen nizki kozolec z dvokapno streho. Prvotna zasnova je v celoti ohranjena, z nekoliko posodobljeno streho.
Ruševine gospodarskega poslopja Marof
Gospodarsko poslopje Marof je nastalo v začetku 19. stoletja kot značilni predstavnik gospodarskih stavb svoje vrste, ki so jih gradili na širšem območju Savinjske doline. Hlevski del je bil zgrajen iz kamna z grobim ometom, nadstropje pa je bilo v celoti leseno. Vzdolž zadnje fasade je nekdaj potekal leseni gank. Dvokapna streha je bila pokrita s slamo.
Kakšno je bilo gospodarsko poslopje, je zaradi nevzdrževanja razvidno le s starih fotografij in zapisov. Gospodarsko poslopje je skoraj popolnoma porušeno. Prvotna konstrukcija namreč iz ruševin ni več vidna. Vidni so le deli zunanjih zidanih zidov.
Kljub temu da je trenutno stanje Borkove domačije žalostno, saj je dolga leta razpadala, se kaže svetla luč na koncu tunela, saj se na občini Vojnik pripravljajo konkretni načrti za celovito prenovo in ponovno oživitev domačije.