Za področje
    Znamenitosti po Sloveniji

    Zgodovinsko popotovanje med gradovi in dvorci

    Grad Zovnek 1.jpg
    Na pobočju zakrasele planote Dobrovelj v občini Braslovče stojijo obnovljene ruševine enega najstarejših gradov na Slovenskem: mogočnega in pomembnega gradu Žovnek.

    Besedilo: Žaklin Križaj

    1. Grad žovnek v objemu zgodovine

    Prvi lastniki gradu sicer niso znani, saj prve omembe izvirajo iz 12. stoletja, ko je bil grad družinski dom svobodnih gospodov Savinjskih. Ti so se leta 1150 preimenovali v Žovneške. Bili so ena najmočnejših in najbogatejših srednjeevropskih rodbin, ki se je po selitvi v Celje povzpela najprej do naziva grofov in nazadnje do naziva deželnih knezov s pripadajočo Celjsko kneževino. Danes jih večina Slovencev pozna pod imenom Celjski grofi.

    Kljub selitvi v Celje leta 1333, je grad Žovnek ostal pomemben del njihove posesti. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal. Ta je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek (Ruhethal) in tako zapustil stari grad, ki je bil prepuščen propadu.

    Grad Zovnek 2.jpg
    Bakrorez gradu Žovnek. (Vir: gradovislovenije.si)

    Žovneški grad je bil sestavljen iz osnovne grajske stavbe, ki so jo najverjetneje tvorili trinadstropni stanovanjski del (palacij), obrambni stolp v severozahodnem delu, dva vogalna stolpa, pravokotni vhodni stolp z dvižnim mostom in zunanje obzidje na južni strani. Sredi stanovanjskega dela je bilo manjše arkadno dvorišče. Grad in predgradje je povezoval okoli dvajset metrov dolgi most, z dodatnim dvižnim mostom na koncu.

    Grad Zovnek 3.jpg
    Prenovljen vhodni del gradu. (Vir: osebni arhiv Katja Sorčan)

    Dostop do gradu je vodil skozi približno 100 metrov dolgo predgradje, ki je bilo razdeljeno na tri dele. Med seboj sta dele ločila dva mostova in okoli devet metrov široki v pobočje vkopani obrambni jarki. V predgradju je bilo nekaj najnujnejših gospodarskih objektov: konjušnica in bivališča za služinčad. Hlevi in gospodarska poslopja so se nahajali pod gradom, na robu grajskih njiv in travnikov.

    Grad je bil prepuščen samemu sebi skoraj dvesto let. Šele leta 1993 se je skupina krajanov začela boriti proti propadanju objekta. Dosegli so, da je grad dobil status kulturnega spomenika in najnujnejša začetna vzdrževalna dela so se začela.

    Grad Zovnek 4.jpg
    Grad pred prenovo. (Vir: občina Braslovče)

    2. Novo poglavje o obnovi

    Mojstrska obnova poteka v sodelovanju prostovoljcev in Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Začetne dejavnosti so bile najprej usmerjene v čiščenje grajskih ruševin, urejanje cestne povezave, napeljavo trifaznega električnega voda in postavitev objekta, potrebnega za skladiščenje gradbenega materiala.

    S pomočjo starih razglednic, bakrorezov, zapisov in drugega gradiva so restavrirali dobršen del ruševin. Sedaj je restavriran most, ki povezuje predgradje z osnovno grajsko stavbo, glavni vhod v grajsko območje ter vhodni stolp nad njim. Nanj se je mogoče tudi povzpeti ter za trenutek občutiti grajski duh. Restavriran je bil tudi del zunanjega obzidja ter vzhodni in južni del notranjega obzidja. Utrjeni so bili tudi nekateri deli stanovanjskega dela gradu, ki že služijo svojemu novemu namenu. Najpomembnejši del dosedanje obnovitve predstavlja nadzidava obrambnega stolpa, ter njegova ureditev v konferenčno dvorano, ki se je ne bi branili niti legendarni vitezi okrogle mize.

    Grad Zovnek 5 - Foto-Iztok-O..jpg
    Notranjost obrambnega stolpa. (Vir: Visit Braslovče)

    3. Klasicistični dvorec Žovnek – Ruhethal

    Dvorec Zovnek.jpg
    Stara razglednica dvorca Žovnek. (Vir: gradovislovenije.si)

    V začetku 19. stoletja je postal grad Žovnek za bivanje in opravljanje upravnih zadev zastarel ter precej odmaknjen od novih poti, zaradi česar je takratni lastnik gospoščine Žovnek, Jožef Čokl pl. Ruhethal, ukazal postaviti nov upravno-stanovanjski objekt z gospodarskimi poslopji. Novi dvorec v dolini na obsežni terasi je nudil veliko več udobja kot tedanji grad.

    Dvorec je pozidan v klasicističnem slogu in je dobil ime po lastniku »Ruhethal«. Po drugi svetovni vojni pa se je razširilo predvsem ime graščina Žovnek. Stavbo, pozidano na terasni ravnici, so že od začetka uporabljali za stanovanjske in upravne zadeve, pri čemer velja poudariti, da so še danes v njej bivalna stanovanja. Kot zanimivost lahko omenimo, da je zaradi visoke talne vode brez kleti. V dvorcu je bil v preteklosti tudi sedež nabornega urada za ugotavljanje vojaških obveznikov, od leta 1825 naprej zemljiška knjiga, do sredine 19. stoletja pa tudi sedež krovnega sodišča.

    Od leta 1838 do 1860 je Žovneška gospoščina zamenjala skoraj deset lastnikov. Leta 1897 je posest kupil napreden baron Cnobloch. Posestvo je imelo celo parni mlin za lastne potrebe in manjšo elektrarno. Leta 1910 se je novi lastnik v Trstu smrtno ponesrečil. Po desetih letih upravljanja posesti s strani njegove vdove, jo je podedovala rejenka. Leta pa 1930 je vso Žovneško posest kupil celjski industrialec Adolf Westen, ki je ostal lastnik vse do leta 1945.

    Dvorec Ruhetal 1.jpg
    Slika graščine Ruhethal. (Vir: Visit Braslovče)

    Po drugi svetovni vojni je bilo Westnovo premoženje nacionalizirano. Novonastalo državno posestvo Žovnek, se je ukvarjalo z živinorejo in hmeljarstvom. Na področju hmeljarstva so kot prvi na braslovškem območju postavili hmeljsko žičnico in začeli uporabljati traktor. Po letu 1991 in denacionalizaciji nekaterih kmetijskih površin se je obseg proizvodnje postopno manjšal, dokler ga niso v celoti ukinili. Veliko okoliških prebivalcev je tako ostalo brez dela in trdo prigaranega zaslužka. 

    Od ceste Braslovče-Gomilsko pa do dvorca še danes vodi slikovit kostanjev in lipov drevored. Po oceni so posamezna drevesa stara več kot sto petdeset let.

    4. Skrivnostni »strelski« dvorec

    Dvorec Legant.jpg
    Dvorec Legant.  (Vir: Visit Braslovče)

    Na poti zgodovine v občini Braslovče naletimo na še en zanimiv dvorec: Legant. Ime Legant izhaja iz nemške besede »Lehen«, kar pomeni fevd. Lastnik Leganta je imel namreč v upravljanju manjši fevd – nekaj njiv, vrtov in vinograd. V zgradbi je bil sedež trškega sodnika in uradnika.

    V 15. stoletju je bil Legant prav tako v lasti Celjskih grofov, ki so v tistem času vedno bolj širili svoja posestva in pridobivali na moči. Do pokopa v braslovški cerkvi, naj bi v dvorcu Legant počivalo tudi truplo pokojne Veronike Deseniške, druge žene grofa Friderika II. Celjskega.

    Pripadajoča posest dvorca Legant je takrat obsegala enajst njiv in tri vrtove. Kot zanimivost lahko poudarimo, da ni dokazov, da bi mogočna rodbina dvorec uporabljala kot bivališče. Najverjetnejši razlog za to je bližina gradu Žovnek, ki je bil veliko bolj udoben. Dolgo časa je bil pravi namen dvorca zavit v skrivnost. Bližje resnici bi bila lahko teza o lovskem ali strelskem dvorcu, saj je v njem bival vojaški uslužbenec, ki je moral biti stalno pripravljen za vojaško službo. V korist tezi govori tudi čas izgradnje dvorca, saj naj bi bil objekt zgrajen v času bojev z Madžari. Tudi občasna raba poimenovanja »strelski dvorec« v starih spisih, se lahko navezuje na omenjene boje. Nad vhodom v stavbo je vzidana kamnita plošča, na kateri je latinski napis »Salva gvardia«, kar pomeni »pozdravljena straža«. To dokazuje, da je imela stavba stražarsko-vojaško funkcijo.

    Dvorec je bil v renesančnem slogu obnovljen konec 16. stoletja. Danes pa so v njem stanovanja in Turistično-informacijski center Braslovče s pogodbeno pošto.

    Ko vas korak zanese med Braslovške dvorce, si vsekakor oglejte slovite gradove in dvorce, ki jih je kot krušne drobtine za seboj zapustila slovita rodbina: Savinjskih, nato Žovneških in nazadnje grofov Celjskih.

    *Vir naslovne slike: Visit Braslovče.

    467
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    DAIBAU MAGAZIN

    V vaš nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

    PGD
    projekt za izvedbo
    projekt za novo hišo
    rekonstrukcija hiše
    projekt za tehnični pregled
    razporeditev prostorov
    tipski načrti hiše
    rušitveni načrt
    3d vizualizacije
    načrt pasivne hiše
    arhitekturna dokumentacija
    projektivni biro
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    KONTAKTI

    Povpraševanja: 051 216 651
    Podjetja: 040 145 800

    REGIONALNE STRANI

    www.daibau.com
    www.daibau.at
    www.mojmojster.net
    www.emajstor.hr
    www.daibau.rs
    www.daibau.sk
    www.daibau.ro
    © 2021 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane