Ste že obiskali največji slovenski grad?

Stari Grad Celje je poznan kot dom Celjskih grofov, na naših tleh najvplivnejše grofovske dinastije, katerih grb še danes domuje na občinski zastavi Mestne občine Celje. Grb ščitaste oblike modre barve, s tremi koničastimi šesterokrakimi zlatimi zvezdami, predstavlja vzhajanje oziroma vzpon zvezd na nebu, kar ponazarja uspeh.

Ko se začne pisati zgodovina

Prvotni romanski kartelni grad na zahodni prepadni skali grajskega grebena je prvič omenjen  leta 1323 in je prvotno obsegal le palacij z manjšim obzidjem, na vzhodnem delu pa je imel zaprto dvorišče z vodnjakom oziroma vodnim zbiralnikom. Leta 1348 je Celje prizadel močan potres, pri čemer se je prvotni romanski palacij skupaj s prepadno pečino zrušil, zato so kasneje zgradili nov gotski palacij, pomaknjen bolj v notranjost in obzidje povezali s peterokotnim obrambnim stolpom. Današnjo podobo s prezidanim in povečanim gradom, z obrambnim stolpom in mogočnim obzidjem s hurdo – lesenim zunanjim obrambnim hodnikom, so mu vdahnili grofje Celjski. Prvotni grajski kompleks je namreč sestavljalo sedem stolpov.

Obiskovalce gradu dandanes pričaka srednjeveško obzidje z vhodnim stolpom s stražarnico, čemur po obodu sledijo peterokotni stolp, mogočen štirinadstropni obrambni stolp imenovanim Friderikov stolp, stolp s šilasto štirikapno streho nad Pelikanovo potjo, na južni strani pa Andrejev stolp s kapelo sv. Andreja. Poleg stolpov nas očara mogočni gotski in stanovanjski stolp - Palas oziroma Kamenata - kjer je bilo včasih rezervirano le za bivanje žensk.

Ostanki zidov nas spominjajo, da sta tu nekoč stali tudi kovačnica in konjušnica. Za obiskovalce je zanimiv tudi dvižni most in suhi obrambni jarek. Osrednji prostor pa predstavlja osrednje grajsko dvorišče z vodnjakom, ki je dandanes osrednji prireditveni prostor.

Nepremagljivi grad

Grad je bil zasnovan tako, da je bil za tedanje orožje skoraj nepremagljiv. Poleg izredne lokacije na vzpetini so sovražnika znotraj kompleksa pričakali obrambni jarki, lomljen most do vhoda pa je preprečeval uporabo težkega ovna. Notranje dvorišče, obdano s stolpi, je bilo lahka tarča za lokostrelce, ki so branili grad. Da bi preprečili sovražniku izstradanje nepremagljivega gradu, pa so grad baje povezali s skrivnim podzemnim hodnikom vse do žitnice, kar je omogočalo oskrbo gradu tudi v času obleganj.

Raziskovanje največjega gradu

Podajte se na raziskovanje največjega gradu in skupaj z vodnikom v srednjeveškem kostumu odkrijte skrivnostno zgodovino najvplivnejše slovenske grofovske družine in najvplivnejšo žensko v naši zgodovini. Ali pa se predate misteriozni strastni ljubezenski zgodbi Friderika II., ki se je, ko je bil poročen zaljubil v Veroniko Deseniško. Zgodba je navdihnila številne uprizoritve, nekatere med njimi se tudi izvajajo prav na Celjskem gradu, kar daje takšnim predstavam še posebni čar, saj se dogajajo na enakem mestu, kakor so se pred tolikšnimi desetletji in stoletji.

Grad skozi oči vitezov in dvornih dam

Ogled gradu z vitezom vam razkrije mogočnost velike trdnjave ter viteško odpravo, njihovo delovanje in viteška pravila. Njihovo življenje vam bodo približali tudi s trubadurskim načinom izpovedovanja ljubezni. Vitez vas bo popeljal v zanimivo pripoved o grofovski rodbini, vodil skozi razstavo oklepov, orožja ter mučilnih naprav.

V kolikor vas orožje in mučilne naprave ne pritegnejo zelo, vas na ogled gradu lahko popelje tudi dvorna dama, ki vas bo z veseljem popeljala na ogled posesti celjskih grofov, ki je v najboljših letih štela preko 100 gradov na širšem ozemlju, tudi izven slovenskih ozemelj. Dvorna dama vam bo razkazala kuhinjo in pripovedovala zgodbe ob grofovski mizi ter razkrila skrivnosti damskega zapeljevanja.

Srednjeveško slavo celjskih grofov lahko tudi dandanes podoživite na Celjskem gradu ob naročilu grofovskega sprejema. Po predhodni najavi gostov, ob zvokih fanfar doživite prihod samega cesarja Hermana II. Celjskega, ki se v družbi kronane hčere Barbare Celjske in v družbi dvorjanov pred vami sprehodi po rdeči preprogi ob zvoku tamburic in piščali. Pred vami pa se odvije tudi pravcati dvoboj neustrašnih vitezov v mečevanju.

Gurmani si bodo kulinarično srednjeveško razvajanje naročili v sklopu Povitezitve, kjer se boste kot vitez udeležili bogato obložene grajske mize, skupaj z grofom Hermanom II. Celjskim in kraljico Barbaro Celjsko ter skupaj uživali ob večerni pojedini po starih recepturah, kjer bo poleg divjačine in ostalih mestnih dobrot poskrbljeno tudi za vegetarijance. Podoživite viteško proslavljanje zmag, ko so na mizah dišale dobrote, povabljence pa so na gradu obiskovali trubadurji in zabavljači, ki so popestrili večere. Nepozaben viteški gurmanski večer bodo za piko na i dopolnili pogumni vitezi s prikazom bojevanja.

Slovenska Romeo in Julija

Štirinadstropni grajski stolp z nazobčano krono ponuja Celjsko ljubezensko zgodbo Veronike Deseniške, ki spominja na nesrečno ljubezen Romea in Julije. V Veroniko Deseniško iz nižjega plemiškega rodu se zaljubi Friderik II. Celjski, sin grofa Hermana II. Po sumljivi smrti svoje prve žene se Friderik II. Celjski, poroči z Veroniko Deseniško, a plemstvo in oče poroke ne odobravajo. Friderika dajo v ujetništvo, Veronika zbeži, a jo vseeno najdejo in obtožijo čarovništva, s katerim naj bi začarala svojega moža. Dober zagovornik jo reši grmade, a žal ne smrti. Veroniko zaprejo v grad in kasneje umorijo v kadi. V stolpu, ki je prizorišče hišnega pripora Friderika II. Celjskega, lahko srečamo oba zaljubljenca, uprizorjena kot animirana junaka v svetu obogatene resničnosti, s katerima se lahko tudi fotografirate.

Grad je poln zanimivih zgodb, legend in interaktivnih doživetij, zato je prava priložnost za obisk, ki je primeren za vse generacije. V kolikor pa grad obiščete v toplejših mesecih, se odvija program Živa zgodovina s prikazom viteškega mečevanja, streljanja z lokom, srednjeveškimi delavnicami in ostalim bogatim programom. Poleti je organiziran tudi srednjeveški vikend. Na gradu pa se odvija tudi Festival Celjski grad z muzikalom Veronika Deseniška.

Spust z gradu lahko zaključite s sprehodom skozi gozd po urejeni Pelikanovi poti, vse do sotočja reke Savinje z Volganjo.

Za popolnejšo sliko dogajanja v času celjskih grofov priporočamo še obisk Knežjega dvora, ki je v 14. in 15. stoletju služil kot rezidenca celjskih grofov in ki skupaj z gradom predstavlja naše najpomembnejše grajske objekte. V mogočnih kletnih prostorih si lahko poleg arheološke razstave rimske Celeje ogledate stalno razstavo Grofje Celjski ter podrobno seznanite z vzponom in padcem najpomembnejše grofovske družine na naših tleh.