Beltinci – kjer si kultura in natura podajata roki

Beltinski grad

Beltinski grad izvira iz 15./16. stoletja. Današnja graščina je kljub historicističnim pridatkom ohranila značilno baročno podobo. Zgodovino beltinskega gradu so zaznamovale mnoge plemiške družine, ki so v njem bivale ali pa so ga imele le v lasti. Na panojih je prikazan kronološki pregled vseh plemiških družin, ki so gospodovale v Beltincih. Z urejenim grofičinim salonom je posebej izpostavljena rodbina Zichy, zlasti zadnja beltinska grofica Maria Iphigenia Zichy. Avtor postavitve je domačin dr.Nikolaj Szepessy, ki je desetletja sistematično zbiral in hranil predmete, pohištvo, umetnine in dokumente, ki so povezani s to graščino in plemiškimi družinami.

V pritličnih prostorih gradu Beltinci se nahaja stalna razstava Zgodovina zdravstva v Pomurju s poudarkom na lekarništvu in na trahomu. Izbor eksponatov prikazuje razvoj in delovanje zdravstvene službe v Pomurju od prvih začetkov (ljudsko zdravilstvo, padarstvo, mazaštvo) pa do današnjega časa. V gradu se nahajajo tudi ZTKŠ Beltinci s turistično informativno pisarno, razstavni in poročni prostori ter restavracija.

Beltinski baročno zasnovani park je v preteklosti obsegal okrog 14 ha zemljišča. Razdeljen je bil na veliki in na mali park, ki se je ponašal z lepim drevoredom. Zasajenih je bilo 1800 dreves, od tega 800 eksotov. Ob vzhodnem robu parka je grof Avgust Zichy dal zgraditi kapelo, namenjeno revežem, potepuhom in beračem. Zavetnik kapele je sv. Anton Padovanski, ki je zavetnik zaljubljencev in popotnikov.

Društvo starodobnikov - ljubiteljev starih koles "Dimek" Beltinci je v beltinskem parku postavilo razstavo replik starih koles. Razstava pripoveduje zgodbo o razvoju dvokoles za osebni prevoz. 

Park je v mesecu juliju tudi prizorišče vsakoletnega Mednarodnega folklornega festivala Beltinci, ki ima že 50-letno tradicijo in ohranja ljudsko izročilo plesa, glasbe, starih običajev, domačih opravil, obrti in krajevne kulinarike. Osrednje festivalsko dogajanje predstavlja petkov Večer tuje folklore, sobotni Etno večer  in nedeljsko srečanje folklornih skupin iz Slovenije in zamejstva - Praznik slovenske folklore.

Cerkev sv. Ladislava

Župnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je sicer nastala že leta 1742, vendar jo je med leti 1893 in 1895 temeljito prenovil in razširil dunajski arhitekt Max von Ferstl. V Marijini kapeli se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy. Oprema v kapeli je v skladu z njeno arhitekturo podobno neoklasistična, posebej pa je treba omeniti relief beltinske Madone z detetom, ki predstavlja pomembno obogatitev sicer skromne bere kiparskih spomenikov zgodnje renesanse v Sloveniji. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.

Pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih stoji obeležje, postavljeno ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Spomenik je sestavljen iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin, ki so povezane v enotno sporočilo. Stebri simbolizirajo pokončnost, vitalnost, vstajo prekmurskega naroda. Na njih so skulpture treh izpostavljenih narodnih buditeljev, dr. Matije Slaviča, Jožefa Klekla starejšega in Ivana Jeriča, ki jih je ustvaril kipar Mirko Bratuša.

Otok ljubezni v Ižakovcih

V neposredni bližini Beltinec se nahaja priljubljena izletniška točka »Otok ljubezni« v Ižakovcih z brodom, ki ohranja starodavni način prečkanja reke Mure. V »Brežni hiši« se nahaja stalna razstavna zbirka Büjraštvo na reki Muri, turistično informativna pisarna ter prodajalna z izdelki domače obrti, ekološko moko, napitki in turistično literaturo.

Brod v Ižakovcih je eden izmed skupno petih brodov, ki še vozijo po reki Muri v Sloveniji. Brod sestavljata dva plitva čolna (kumpa), povezana s povezovalno in nosilno ploščadjo, na kateri je brodnikova utica. Ploščad z ograjo je pripeta na jekleno medobrežno vrv, po kateri teče škripec z obesno vrvjo. Brod se preko reke pomika s pomočjo rečnega toka.  

Stalna razstava »Büjraštvo na reki Muri« je postavljena v »Brežni hiši« na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Izbor eksponatov prikazuje zgodovino in dejavnost büjranja reke Mure ter ljudi  – büjrašov, ki so to dejavnost opravljali. Namen büjraških gradenj je bil, da so ponovno porasle in utrdile breg Mure. Z büjranjem (büjranje -utrjevanje, zajezitev struge reke oz. bregov reke Mure) so že leta 1871 büjraši preprečevali razlivanje reke izven njene struge.  

Delo büjrašev je bilo težaško in naporno. Med opravilom so si büjraši kar v naravi pripravili tudi malico. Zato vam pripravimo büjraško malico ali »pajani krüj«. V pokritem kurišču si boste lahko na ognju popekli rženi kruh, ga nato podrgnili s česnom in namazali z zaseko. Zraven boste dobili še »Ljubezenski napoj« in prisluhnili zanimivi pripovedi o ljubezenski romanci med beltinsko grofico in mlinarjevim sinom.

V tkalski delavnici je razstavljeno orodje in pripomočki, ki so jih nekoč uporabljali pri ročni predelavi lanu. Iz lanenega platna so šivali brisače,  prte, posteljna pregrinjala, oblačila, spodnje perilo itd,.. Na različnih prireditvah ženske lokalnega društva prikazujejo potek predelave lanu in tkanja na tradicionalen način.

Od nedavnega kopno z Otokom ljubezni povezuje nov most čez rečni rokav. Zraven mostu so terase, ki so namenjene druženju, na samem mostu pa sta tudi dve srci, ki k fotografiranju privabljata mnoge zaljubljence in družine.

Otok ljubezni pa lahko obiščete tudi z avtodomi, saj Camperstop – urejeno postajališče za avtodome nudi parkirna mesta, opremljena z elektriko, urejena pa je tudi oskrbovalna postaja in dostop do pitne vode.

Za več informacij se obrnite na:

ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT BELTINCI
Grad Beltinci
Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci
tel.: 02 541 35 80, 040 835 017
e-pošta: ztks@beltinci.si 
www.ztks-beltinci.si