Za področje

    Kaj če bi Valvasor danes pisal Slavo Občine Šmartno pri Litiji?

    Članek je koristil že 2047+ uporabnikom
    Na sotočju treh potokov in ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja so se že od nekdaj križala pota zgodovine. V Šmartnem pri Litiji, ki je prvič omenjeno že leta 1135, lahko danes občudujemo vse od starih kmetijskih objektov pa vse do mogočnih cerkev, predvsem pa enega najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov Slovenije: renesančni grad Bogenšperk, kjer si je svoj dom nekoč uredil tudi znameniti Janez Vajkard Valvasor. Če bi danes ponovno pomočil pero v črnilnik in opisal domačo občino, le kaj bi napisal?

    Besedilo: Primož Černelč

    1. Medvedova sušilnica sadja

    Pot pričenjamo na znani Levstikovi poti, ki je vsako leto priča največjemu množičnemu pohodu v Sloveniji. Neposredno ob poti stoji tako skromen objekt, da bi ga hitro spregledali, vendar je zaradi svojih kulturno varstvenih vrednot razglašen za spomenik državnega pomena. Gre za Medvedovo sušilnico sadja iz leta 1845. Kmetijski objekt je grajen iz kamna, pokritega z ometom, ima pa tudi obokano kurišče in nad njim komoro za sušenje. To je mogoče zelo skromen uvod v skrivnosti občine, a če nadaljujete korak, boste kmalu naleteli na visoke zvonike, zlate oltarje in mogočne grajske branike. Pa poglejmo.

    medvedova sušilnica sadja.jpg
    Foto: Medvedova sušilnica sadja (Maja Istenič)

    2. Cerkev svetega Martina v Šmartnem pri Litiji

    Ko prispete na glavni trg kraja, takoj pritegne mogočna novogotska cerkev z začetka 20. stoletja z monumentalnim dvostolpnim pročeljem ter izjemno notranjščino. Relativno mlada zgradba je nadomestila prvotno srednjeveško cerkev sv. Martina, po kateri Šmartno tudi nosi ime. Za neogotiko je značilno spogledovanje z izvorno gotiko, kar se kaže v šilastih obokih, izrazitih rebrih in poudarjanju višine. Kamen na kamen je polagalo kar 45 zidarjev ob pomoči 60 domačinov. Za razliko od srednjeveških kamnosekov so lahko izkoristili tudi novejše tehnologije gradnje, kot so železne ojačitve. Zato se neogotika ponaša tudi z večjimi razponi in širinami kot njena starejša sestra.

    Cerkev svetega Martina.jpg
    Foto: Cerkev svetega Martina, Šmartno pri Litiji (Ivan Majc)

    Tudi notranjost cerkve nas ne pusti ravnodušne, saj so lokalni kamnoseki, steklarji in slikarji dali vse od sebe. Notranjost je okrašena s čudovitimi freskami znanega ljubljanskega slikarja Antona Jebačina. Najstarejši ohranjeni del cerkve pa so ohranjeni nagrobniki iz 16. stoletja v krstni kapeli.

    3. Cerkev sv. Antona Padovanskega na Veliki Štangi

    Če iz centra kraja zavijete na cesto proti Grosupljemu, boste na griču ob poti opazili zanimivo baročno cerkev sv. Antona Padovanskega – priprošnjika v bolezni ter zaščitnika revnih. Že leta 1679 je omenjena kot romarska cerkev. Tukaj tudi prvič naletimo na sled nekdanjega znamenitega prebivalca občine Janeza Vajkarda Valvasorja, ki omenja čudeže po katerih je cerkev zaslovela. Zanimivo je, da je cerkev do danes doživela več obsežnih prenov. Z zadnjim večjim posegom iz leta 1880 je pridobila tri nove oltarje in dodatni okras svetišča.

    Cerkev sv. Antona Padovanskega.jpg
    Foto: Cerkev sv. Antona Padovanskega (Maja Istenič)

    4. Cerkev sv. Lucije v Mišjem Dolu

    Podobno kot sv. Anton Padovanski pa tudi na prometnico do Ivančne Gorice pazi baročna cerkev sv. Lucije v Mišjem Dolu. Ta skromna cerkvica varuje tudi najstarejše prenosne orgle na Slovenskem iz 17. stoletja, ki so jih včasih uporabljali na procesijah. Orgle so bogato okrašene in skoraj preveč razkošen pridatek glede na skromno streho, ki jih pokriva, zato se predvideva, da so prvotno iz župnijske cerkve na Primskovem ali iz samostana Stična. A z umetniško vrednostjo se lahko pohvali tudi lokalna stvaritev, saj glavno ladjo zaključuje eden najlepših baročnih oltarjev.

    Baročna cerkev svete Lucije.jpg
    Foto: Baročna cerkev svete Lucije, Mišji dol (Ivan Majc)

    5. Grad Bogenšperk

    Sedaj ko smo po dolgem in počez prekrižali občino Šmartno pri Litiji, se lahko oglasimo še pri enem najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov Slovenije: na renesančnem gradu Bogenšperk. Če vam ime zveni znan je to zato, ker je tukaj stanoval in ustvarjal slavni kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Čeprav je zdoma že dobrih 300 let, lahko po grajskih hodnikih še vedno sledite njegovemu življenju, predstavljenemu skozi muzejsko zbirko. V delovni sobi si lahko ogledate tudi njegovo najslavnejše delo – Slavo Vojvodine Kranjske.

    Zanimiva je tudi arhitektura samega gradu, saj je z začetkom novega veka udobje začelo prevladovati nad obrambno vlogo. Kvadratno zasnovani dvonadstropni grad povezujejo obrambni stolpi. Vsak stolp gradu je različne višine in oblike, a jugovzhodni je danes precej nižji kot nekoč, saj naj bi vanj prevečkrat udarila strela. Skozi renesančni portal s prisrčnim lesenim balkonom stopimo na notranje dvorišče. Nad njim se dviga stolpič z uro, katerega zvon naj bi odganjal točo. Vešče oko bo opazilo, da grad ni nastal po enotnem načrtu, temveč je skozi stoletja vsak lastnik dodal kaj svojega. Prvotno je šlo za enostavno stolpasto stavbo, mlajšega izvora pa je severovzhodni vogalni stolp in arkade na dvorišču. Po letu 1672, ko je grad kupil Valvasor, je dal poglobiti vodnjak, vsekan v živo skalo, in dograditi kleti. Zaslužen je tudi za temeljito obnovo gradu, tukaj pa si je uredil še grafično delavnico, knjižnico in zbirko čudes.

    Žal je bila prvotna notranja oprema gradu uničena med 2. svetovno vojno, nato pa je tukaj delovala vojaška bolnišnica. V dotrajan objekt so se nato za 15 let vselili jezuiti, ki pa niso imeli premoženja za obnovo gradu. Šele leta 1972 se je končno začela 12-letna sistematična prenova gradu. Od takrat vhod varuje tudi kip najslavnejšega stanovalca, ki se je po dobrih 300 letih ponovno oglasil doma.

    Grad Bogenšperk.jpg
    Foto: Grad Bogenšperk (Primož Predalič)

    Skupaj s starim gospodarjem pa se je na grad vrnilo tudi dogajanje, saj je za obiskovalce v grajski kleti na voljo široka paleta vrhunskih vin iz treh različnih vinskih pokrajin v Sloveniji. V nekdanji grajski grobnici zorijo tudi mesnine Wagen. Degustacijo lahko začnete v kleti s hišno penino Wagensperg in jo nadaljujete v Krčmi na Gradu, kjer se mize šibijo od lokalnih poslastic. Za debelimi grajskimi zidovi se ustvarja čokolada in izdelujejo unikatne praline. Eno je gotovo: k Valvasorju v Šmartno še kdaj pridemo.

    *Foto naslovnice: grad Bogenšperk (Rajko Grimšič)

    2047
    Avtor: Mojmojster

    Kako so Vam koristile te informacije?


    MojMojster
    Revija MojMojster

    Najboljše prakse, ideje in nasveti za urejen dom. V vaš e-nabiralnik vsakih 14 dni, brezplačno!

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    © 2022 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane