Matej Gašperič: Hiša za najlepša leta

    hisa-za-najlepsa-leta.jpg
    Članek je koristil že 1924+ uporabnikom
    Hiša za najlepša leta arhitekta Mateja Gašperiča zaradi svojega imena izstopa, še preden jo uzremo. Zato nam že na začetku vzbudi kar nekaj vprašanj. Katera leta so najlepša leta? Ali potrebujemo hišo, ki je našim letom primerna? Kako lahko hiša za neko specifično življenjsko obdobje odgovori na nepredvidljive scenarije našega spreminjajočega se življenja? Ko začnemo hišo v iskanju odgovorov podrobneje analizirati, se izkaže, da ni pomenljiva zgolj zaradi svojega imena, temveč tudi zaradi svoje unikatne zasnove. S tem odpira nadaljna vprašanja in pripoveduje širšo zgodbo svojega konteksta gorenjske pokrajine, konkretneje kraja Trate pri Velesovem.
    Velik betonski kamin dnevno sobo nekoliko ločuje od kuhinje, hkrati pa ohranja njuno povezanost.
    Velik betonski kamin dnevno sobo fizično nekoliko ločuje od kuhinje, hkrati pa ohranja njuno vizualno povezanost. (foto: Virginia Vrecl)

    Katera leta so najlepša leta?

    Matej Gašperič pove, da so to »moja leta, vaša leta, za vsakogar neka druga leta...« Specifično življenjsko obdobje, ki ga je arhitekt materializiral s Hišo za najlepša leta, pa so konkretno leta naročnikov, ki sta se po odselitvi otrok znašla sama v ogromni, vsekakor preveliki hiši. Ker nista želela biti sužnja velike kvadrature, sta se odločila za gradnjo nove, manjše hiše, ki pa bi vseeno omogočala gostitev in nastanitev otrok, ki starše redno obiskujejo. 155 m2 velika hiša za zagotavljanje želene in pričakovane bivanjske kvalitete ter funkcionalnosti še vedno potrebuje marsikaj, kar običajno pripisujemo večjim družinskim hišam. Arhitekt je zato veliko pozornosti namenil razmisleku o frekvenci, času in načinu uporabe posameznih prostorov glede na različne scenarije. Ob tem je časovno manj koriščene, a vseeno nujno potrebne prostore osmislil z dvema ali več funkcijami. Hiša je zaradi pogostih obiskov otrok razdeljena na dve enoti: na približno 130 m2 velik osrednji bivalni del namenjen naročnikoma, in na manjše krilo za goste. To krilo vsebuje spalni del s savno in se odpira proti jugu na vrt, na severu pa se s kolesarnico povezuje z vstopnim delom in parkirnimi prostori. Sem, na sredino dolge dvokapne lamele z glavnimi bivalnimi prostori, je umeščen tudi vhod v hišo.

    Dih jemajoča okolica Trate pri Veselovem
    Lokacija je dih jemajoča s pogledi daleč proti goram. (foto: Virginia Vrecl)
    Hiša, ki visi
    Viseča hiša ni plod samovoljne odločitve arhitekta, pač pa inteligenten odgovor na problem, kako zgraditi pritlično hišo kljub padcu terena. (foto: Virginia Vrecl)

    Hiša, ki visi

    Že ob prvem stiku s to kar 32 metrov dolgo lamelo lahko opazimo, da hiša sledi naravnemu padcu terena, zaradi česar nekoliko »visi«. Njena edinstvena, viseča pojavnost pa ni plod samovoljne odločitve arhitekta ali njegove težnje po estetizaciji in spektakularnem izgledu. Če želimo dojeti bistvo te unikatne arhitekturne rešitve, moramo najprej razumeti topografski kontekst parcele ter željo po pritlični hiši. Parcela je dolga in ozka ter v smeri proti jugu pada za štiri stopinje. Orientacija in proporci hiše sledijo parceli. Hiša je dolga in ozka, kakor je dolga in ozka parcela. Z željo po referiranju na tipologijo pritličnih vaških hiš v okolici pa se je pojavilo vprašanje, kako kljub padajočemu terenu zgraditi pritlično hišo. Štiristopinjski padec terena se na prvi pogled sliši malo, vendar pa to v realnosti pomeni za celo etažo višji južni konec hiše od severnega. Običajne, s plastnicami vzporedne pritlične hiše, na takem terenu ne bi mogli zgraditi, saj bi bila zaradi velikih višinskih razlik dvonadstropna. Problem, ki ga je bilo na prvi pogled nemogoče rešiti, je Mateja Gašperiča pripeljal do inovativne rešitve: če hiša visi, je lahko pritlična kljub obstoječemu terenu.

    Ohranjanje vaške tipologije
    Hiša ima dve terasi: eno manjšo, namenjeno paru in eno večjo, ki povezuje kuhinjo s krilom za goste in ki je namenjena druženju več ljudi. (foto: Virginia Vrecl)
    Kuhinja z jedilnico
    Kuhinja z jedilnico je umeščena na srednjo ploščad in deluje kot vmesni prostor med bolj intimni sobami na severu ter dnevno sobo na jugu. (foto: Virginia Vrecl)

    Kontekst

    Odločitev za »visečo« hišo terenu raje sledi, kot da bi njegovo topografijo poskušala izumetničiti in prisilno modificirati. To pa ni edina odločitev, podrejena kontekstu, v katerega se hiša umešča. Kot smo namignili že zgoraj, je arhitekt želel slediti tudi značilnostim tradicionalne gradnje starega vaškega jedra. Ozka in dolga hiša je tako sodobna interpretacija preproste kmečke hiše, s tem pa ostaja zvesta svojemu lokalnemu kulturno-zgodovinskemu kontekstu, s svojim proporcem pa aludira tudi na vaško cerkev v ozadju. Vtis ruralne skromnosti daje že surova lesena ograja parcele, še posebej pa pride do izraza s horizontalnimi lesenimi lamelami na fasadi. Te se referirajo na konstrukcijo kozolcev, tega tako značilnega arhitekturnega elementa slovenskega ruralnega okolja. Lamele so dodatno funkcionalno osmišljene kot senčila, ki blokirajo sončne žarke čez dan, ko je sonce visoko na nebu, ko je zjutraj in zvečer nizko, pa jih prepuščajo v notranjost. Občutljivosti za lokalni kontekst se je Matej Gašperič »nalezel« predvsem od svojega mentorja, svetovno znanega avstralskega arhitekta Glenna Murcutta. Murcutt slovi po izjemni pozornosti, ki jo namenja topografskemu, podnebnemu in kulturnemu kontekstu lokacije, kamor umešča svoje arhitekturne objekte. Ker želi lokacijo izkustveno spoznati v vseh njenih dimenzijah, letnih časih in vremenskih pogojih, za natančo analizo vseh dejavnikov porabi tudi več kot leto dni. Murcuttov rezultat je vedno arhitektura, ki na dan kontekst odreagira s strahospoštovanjem. Okolice ne želi preglasiti, pač pa z njo tvoriti novo harmonično celoto, ki poleg vsega omogoča še kvalitetno sodobno bivanje. 

    Hiša za najlepša leta
    Ozka in dolga hiša je sodobna interpretacija preproste kmečke hiše, prav tako pa aludira na cerkev v ozadju. (foto: Virginia Vrecl)
    Osrednji dnevni prostor
    Osrednji dnevni prostor z veliko knjižno polico, betonskim kaminom z rdečim dimnikom in lučmi Storž oblikovalcev Vehovah. (foto: Virginia Vrecl)
    Dnevni prostor s pogledom proti naravi
    Dnevna soba se odpira na manjšo teraso, od koder pogledi stečejo daleč v daljavo. (foto: Virginia Vrecl)

    Tlorisna zasnova hiše

    Hiša za najlepša leta tudi s svojo tlorisno zasnovo iz lokacije poskuša izvleči največ. Osrednji bivalni del, umeščen v dolgo lamelo, je v zasnovan kompaktno, a zelo prostorno. Vsebuje vse, kar naročnika potrebujeta za svoje bivanje, poleg logičnega sosledja prostorov pa je program razporejen predvsem v odnosu do okolice. Na severni konec lamele je umeščena spalnica s kopalnico in vgradnimi garderobnimi omarami. Ta del hiše je relativno zaprt in z okolico komunicira samo z dvema oknoma. Zaradi želje po pritlični hiši in topografije je program razdeljen na tri ploščadi različnih višin, ki so sosledno povezane v enotni prostorski kontinuum. Ker se prostori pretakajo eden v drugega, je arhitektu kljub 32m dolžine uspelo ustvariti hišo brez hodnika, ki je sicer ena najbolj potratnih in neuporabnih površin. Na srednjo, največjo ploščad so v centralno jedro umeščeni pisarna, utility, shramba in dnevno stranišče, ki se počasi prelijejo v prostorno kuhinjo z jedilnico z zahodno orientacijo. Od tukaj je skozi veliko drsno okno mogoč dostop do prve terase, namenjene druženju in pogostitvi več ljudi. Na to teraso se odpira tudi krilo za goste. Na najnižji ploščadi je zadnji prostor sosledja, to je dnevna soba z veliko knjižno omaro. Zaradi popolnoma zastekljene fasade gre za najbolj zračen in svetel del hiše, ki odpira poglede daleč v neokrnjeno naravo. Dnevna soba se steka v drugo, manjšo teraso, namenjeno poležavanju ali druženju v dvoje.

    Tlorisna organizacija hiše
    Tlorisna organizacija hiše. Jasno je razvidna ločnica med osrednjim krilom ter krilom za goste. (arhiv avtorja)
    Iz prereza so dobro vidne različne višine prostorov in njihova medsebojna povezava.
    Iz prereza so dobro vidne tri ploščadi različnih višin in njihova medsebojna povezava. (arhiv avtorja)

     

    Kljub dobrih 30m dolžine hiše, le-ta nima hodnika. Prostori se prelivajo eden v drugega.
    Kljub dobrih 30 metrov dolžine hiše, le-ta nima hodnika. Prostori se prelivajo eden v drugega. (foto: Virginia Vrecl)

    Materialnost in konstrukcija

    Značilnost Gašperičeve arhitekture je gradnja lesenih hiš, pri čemer tudi Hiša za najlepša leta ni izjema. »Vse hiše, ki jih delam, so lesene. Ta material mi je zelo blizu predvsem zato, ker so take hiše narejene bistveno hitreje, bivalno ugodje pa je neprimerljivo z drugimi. Dodatna prednost je, da so trajnostne,« pripoveduje arhitekt o svojem navdušenju nad materialom. Gradnja hiše je potekala samo šest mesecev. Konstrukcijsko gledano je še posebej zanimiv detajl strehe iz kovinskega paličja. Arhitekt je tak detajl zasoval zato, ker je želel ohraniti odprte, zasteklene špide, ob enem pa v tem delu simulirati vertikalni leseni opaž, ki je tipičen za objekte na podeželju. Les je vseprisoten tudi v notranjosti, kjer poudarek interierja predstavlja betonski kamin, umeščen med dnevno sobo in jedilnico. V oči nam pade tudi živo rdeč dimnik, ki s svojo barvo simbolizira toplino doma. Kamin z natančno določenimi dimenzijami prostora medseboj deloma zamejuje, a ohranja njuno vizualno povezavo. Ideji bivanja z lesom je arhitekt sledil tudi pri izbiri notranje opreme, kar pride najbolj do izraza pri stropnih lučeh Storž, razpršenih po celi hiši. Luči slovenskih oblikovalcev Vehovar s furniranimi ploskvami prostor ponoči osvetljujejo z idlično ambientalno svetlobo, zaradi njihove ekspresivne oblike pa kakršen koli dodatni dekor stanovanja niti ni potreben. Proces snovanja je arhitekt opisal kot »dolga, a zelo prijetna srečanja, ki so se pričenjala pozno popoldan, nato pa so se s pravimi gurmanskimi doživetji, ki jih je pripravljala naročnica, nadaljevali pozno v noč.«

    OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU: 

    Ime projekta: Hiša za najlepša leta

    Arhitektura, interjer, zunanja ureditev: BIRO GAŠPERIČ d.o.o.

    Naročnik: zasebni

    Fotografije: Virginia Vrecl

    Leto načrtovanja: 2012-2013

    Leto izvedbe: 2013-2014

    Velikost objekta: 155m2

    Etažnost objekta: 1

    Velikost parcele: 1116 m2

    izvajalci:

    notranja vrata: PETERNELJ

    fasaderska dela: BLIŠČ d.o.o.

    gradbena dela: K-GRAD d.o.o.

    uporabljeni materiali:

    notranja vrata: PETERNELJ

    Senčila
    Senčila oz. horizontalne lamele se referirajo na konstrukcijo kozolcev, tega tako značilnega arhitekturnega elementa slovenskega ruralnega okolja. (foto: Virginia Vrecl)
    Horizontalne lamele
    Horizontalne lamele z druge strani. (foto: Virginia Vrecl)
    Detajl senčil
    Detajl senčil, ki nizke jutranje in večerne sončne žarke prepuščajo v prostor, visoke pa prestrejo. (foto: Virginia Vrecl)
    Detajl strešne konstrukcije
    Detajl strešne konstrukcije. (foto: Virginia Vrecl)
    Arhitekt je tak detajl zasoval zato, ker je želel ohraniti odprte, zasteklene špide, ob enem pa v tem delu simulirati vertikalni leseni opaž, ki je tipičen za objekte na podeželju.
    Arhitekt je tak detajl strešne kontrukcije zasoval zato, ker je želel ohraniti odprte, zasteklene špide, ob enem pa v tem delu simulirati vertikalni leseni opaž, ki je tipičen za objekte na podeželju. (foto: Virginia Vrecl)
    Kopalnica s spalnico
    Spalnica s kopalnico je umeščena na sever, vsi bivalni prostori pa so orientirani proti jugu. (foto: Virginia Vrecl)

     

    1924
    Avtor: MojMojster Magazin - Trendi

    Kako so Vam koristile te informacije?


    Ideje za urejen dom

    Revija s svežimi idejami in nasveti naših avtorjev za urejanje doma.

    IŠČETE IZVAJALCE, PONUDBO ZA PODROČJE ARHITEKTI, ARHITEKTURA?

    projektna dokumentacija
    projekt za izvedbo
    arhitekturni projekt
    dozidava hiše
    sprememba namembnosti
    notranje oblikovanje
    tipske hiše
    rušitveni načrt
    renderiranje
    načrt za nizkoenergijsko hišo
    načrti za novogradnjo
    arhitekturno podjetje
  • Arhitekti, arhitektura Ajdovščina
  • Arhitekti, arhitektura Bled
  • Arhitekti, arhitektura Bovec
  • Arhitekti, arhitektura Celje
  • Arhitekti, arhitektura Črna na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Črnomelj
  • Arhitekti, arhitektura Domžale
  • Arhitekti, arhitektura Gornja Radgona
  • Arhitekti, arhitektura Gornji Grad
  • Arhitekti, arhitektura Hrastnik
  • Arhitekti, arhitektura Ilirska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Izola
  • Arhitekti, arhitektura Jesenice
  • Arhitekti, arhitektura Kamnik
  • Arhitekti, arhitektura Kidričevo
  • Arhitekti, arhitektura Kobarid
  • Arhitekti, arhitektura Kočevje
  • Arhitekti, arhitektura Koper
  • Arhitekti, arhitektura Kranj
  • Arhitekti, arhitektura Kranjska Gora
  • Arhitekti, arhitektura Krško
  • Arhitekti, arhitektura Laško
  • Arhitekti, arhitektura Lendava
  • Arhitekti, arhitektura Litija
  • Arhitekti, arhitektura Ljubljana
  • Arhitekti, arhitektura Ljutomer
  • Arhitekti, arhitektura Maribor
  • Arhitekti, arhitektura Metlika
  • Arhitekti, arhitektura Mojstrana
  • Arhitekti, arhitektura Mozirje
  • Arhitekti, arhitektura Murska Sobota
  • Arhitekti, arhitektura Nova Gorica
  • Arhitekti, arhitektura Novo mesto
  • Arhitekti, arhitektura Ormož
  • Arhitekti, arhitektura Piran - Pirano
  • Arhitekti, arhitektura Pivka
  • Arhitekti, arhitektura Portorož
  • Arhitekti, arhitektura Postojna
  • Arhitekti, arhitektura Ptuj
  • Arhitekti, arhitektura Radeče
  • Arhitekti, arhitektura Radenci
  • Arhitekti, arhitektura Radovljica
  • Arhitekti, arhitektura Ravne Na Koroškem
  • Arhitekti, arhitektura Ribnica
  • Arhitekti, arhitektura Rogaška Slatina
  • Arhitekti, arhitektura Sevnica
  • Arhitekti, arhitektura Sežana
  • Arhitekti, arhitektura Škofja Loka
  • Arhitekti, arhitektura Slovenj Gradec
  • Arhitekti, arhitektura Slovenska Bistrica
  • Arhitekti, arhitektura Slovenske Konjice
  • Arhitekti, arhitektura Šoštanj
  • Arhitekti, arhitektura Štore
  • Arhitekti, arhitektura Tolmin
  • Arhitekti, arhitektura Trbovlje
  • Arhitekti, arhitektura Tržič
  • Arhitekti, arhitektura Trzin
  • Arhitekti, arhitektura Velenje
  • Arhitekti, arhitektura Vipava
  • Arhitekti, arhitektura Vojnik
  • Arhitekti, arhitektura Vransko
  • Arhitekti, arhitektura Vrhnika
  • Arhitekti, arhitektura Žalec
  • Arhitekti, arhitektura Zreče
  • Arhitekti, arhitektura Žužemberk
  • SLOVENIA
    MOJMOJSTER.NET

    Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6
    2000 Maribor

    00386 40 145 800

    KONTAKTI

    Povpraševanja: 051 216 651
    Podjetja: 040 145 800

    REGIONALNE STRANI

    www.daibau.com
    www.daibau.at
    www.mojmojster.net
    www.emajstor.hr
    www.daibau.rs
    www.daibau.sk
    www.daibau.ro
    © 2021 Daibau International d.o.o., vse pravice pridržane