Lesena hiša za bogato življenje | Matej Gašperič

Tako je nastala hiša z velikim bivalnim prostorom, ki omogoča prepletanje družinskih aktivnosti in druženje z obilico prijatelji. Hiša je dominantno orientirana proti jugu, odpira pa se tudi proti vzhodu in zahodu ter v manjši meri tudi proti severu, kjer je vhod v hišo. 

Hiši se približamo na nivoju kleti, od koder zapeljemo v odprto betonsko garažo, elegantno vpeto v teren. Konstrukcija hiše je skeletna in jeklena, fasada iz termosmreke pa obogatena. Tako se hiša zlije z naravo. V nekaj letih od njenega nastanka je les dobil očarljivo sivo patino, ki mu daje dodatno zaščito pred zunanjimi vplivi. Poleg naravne patine les ščiti tudi pločevinasta kritina hiše, ki zagotavlja trajen ovoj. 

Hiša se ogreva s toplotno črpalko. Izkoriščanje obnovljive, zelene energije hišo naredi samo še bolj trajnostno.  

Hiša ima ravno obratno razporeditev prostorov: dnevni prostori, kot so kuhinja, dnevna soba in jedilnica so umeščeni v nadstropje, od koder se odpirajo čudoviti pogledi proti naravi, intimnejši spalni prostori pa so umeščeni v pritličje oziroma v polklet – odvisno, iz katere strani terena preučujemo tlorisno organizacijo. Dnevni prostor zaznamuje visok strop z velikim panoramskim oknom, ki se odpira proti naravi in celoten ambient navda z obilico svetlobe in čudovitim razgledom. 

Dnevni prostor z dnevno sobo, jedilnico in kuhinjo je dodatno osvetljen s strešnimi okni, ki v prostor prinesejo nežno zenitalno svetlobo. 

Hiša je polna zanimivih, nepričakovanih elementov, ki spodbujajo domišljijo. Eden izmed takšnih je viseča mreža, razprostrta med nadstropjem z dnevnim prostorom in neizkoriščeno podstreho – ki je s tem elementom postala kreativno izkoriščena in osmišljena. Mreža je namenjena poležavanju, druženju in branju, pri čemer je opremljena z udobnimi blazinami. Mreža se ergonomsko prilagodi obliki človeškega telesa in omogoča več različnih položajev, od sedenja, do ležanja, obenem pa predstavlja vizualno povezavo z dnevnimi prostori v pritličju. Otrokom je ta element še posebej ljub, saj ga dojemajo kot dodatno čarobno igralo, svoj lastni zasebni kotiček.

Drugi nepričakovani element je most, ki povezuje nadstropje z bivalnimi prostori z zadnjim delom parcele. Most na eni strani visi z nosilne strešne konstrukcije, na drugi pa se elegantno dotakne tal. Navidez nenavadna odločitev arhitekta, da na parcelo umesti most, kreativno rešuje zagato višinskih razlik terena, obenem pa ponovno vzbuja domišljijo razburljivega življenja v hiši. 

Arhitekt Matej Gašperič je veliko pozornosti namenil načinu, kako se hiša odziva na svojo okolico. Poleg občutljive vpetosti v teren, zaradi česar hiša deluje manjša, kot je v resnici, se je veliko ukvarjal tudi z vremenskimi pogoji in kako nanje odreagirati z arhitekturno zasnovo. Veliko panoramsko kotno okno je tako deloma zastrto z vertikalnimi lamelami na eni strani in horizontalnimi lamelami na drugi strani. Funkciji tega arhitekturnega elementa sta dve; lamele delujejo kot brisoleji, ki usmerjajo in deloma prestrežejo sončne žarke, kar vpliva na ugodno klimo v vročih poletnih mesecih, ko je sonce visoko na nebu. Natančno določena kot in pozicija lamel obenem omogočata, da sončni žarki pozimi, ko je sonce nizko, prodrejo v notranjost in hišo dodatno pasivno ogrejejo. Druga funkcija lamel je zagotavljanje zasebnosti, saj preprečujejo neželene poglede v notranjosti. 

Mali bazen, ki se nahaja na drugi strani letne terase, je umeščen pod najlepši del parcele – pod grič z nekaj starimi smrekami, ki gledajo na posestvo.

Interier podobno kot fasado hiše zaznamuje les. Les ni prisoten le kot talna, pač pa tudi kot stenska obloga, pri čemer ga na določenih mestih prekine surovi beton, kar hiši daje poseben karakter. Iz lesa je tudi pohištvo, pri čemer še posebej izstopa lesena kuhinja, ki ne skriva svoje lesene teksture in se odlično dopolnjuje z lesenimi oblogami.